Nick Cave in Brit Floyd
Sicer te glasbe ne poslušam, ampak tale komad je dober:
Odlični so tudi sledeči :
http://www.youtube.com/watch?v=4f6wzGpFKUQ
http://www.youtube.com/watch?v=z4eh0NaYNCg
http://www.youtube.com/watch?v=QzmMB8dTwGs
( to je samo za vzorec …)
Nicka se tudi jaz veselim (pa čeprav bo zame delovno), tribute bandi me pa ne zanimajo.
Še bolj se veselim pa Lydie Lunch 10. decembra … ampak to ni v domeni tega tedna. 🙂
Da ne bom v sosednji temi off topica postala, bom tukaj razložila…
Mene prav nič ne moti, da ljudje hodijo na koncerte tribute bandov, sama pač ne bom šla.
Tudi jaz poslušam bande, ki so razpadli, pa sem (bila) premlada, da bi jih videla v živo, ampak meni enostavno ni isto, ali mi komade na odru odigrajo avtorji glasbe, ali pa oboževalci, ki so jih “skinili v nulo”. Mislim, človek ima lahko praktično identičen vokal, ampak mind v njegovi glavi pa menda ni identičen avtorju, a ne? Prav tako so besedila, vokalne linije, rifi, prehodi itd. posnemovalcem lahko zelo (in iskreno) všeč, ampak vseeno niso izšli iz njih.
Tudi bandi, ki svoj nastop izpeljejo preveč tehnično brezhibno (brez odstopanj od studijskih posnetkov), me ponavadi dolgočasijo, ker se mi zdi, da bi moral koncert odsevati tudi vzdušje tistega večera, sicer imam občutek, da je bandu nastop samo rutina…
Da ne bom v sosednji temi off topica postala, bom tukaj razložila…
Mene prav nič ne moti, da ljudje hodijo na koncerte tribute bandov, sama pač ne bom šla.
Tudi jaz poslušam bande, ki so razpadli, pa sem (bila) premlada, da bi jih videla v živo, ampak meni enostavno ni isto, ali mi komade na odru odigrajo avtorji glasbe, ali pa oboževalci, ki so jih “skinili v nulo”. Mislim, človek ima lahko praktično identičen vokal, ampak mind v njegovi glavi pa menda ni identičen avtorju, a ne? Prav tako so besedila, vokalne linije, rifi, prehodi itd. posnemovalcem lahko zelo (in iskreno) všeč, ampak vseeno niso izšli iz njih.
Tudi bandi, ki svoj nastop izpeljejo preveč tehnično brezhibno (brez odstopanj od studijskih posnetkov), me ponavadi dolgočasijo, ker se mi zdi, da bi moral koncert odsevati tudi vzdušje tistega večera, sicer imam občutek, da je bandu nastop samo rutina…[/quote]
Saj je vse tole kar pišeš, popolna resnica in tega se zelo dobro zavedam. To jasno ne bo to, kar bi moralo biti. Sem pa pol leta nazaj bil na koncetru The Wall, sicer v izvedbi le Rogerja Watersa in ne kompletnih Floydov in je zadeva še tako sveža v glavi, da bo dobrodošla primerjava … konec koncev par komadov iz “The Wall” bodo tile “plonkiči” le istih izvajali … “živi bili, pa videli …”
Super . On maksimalen, bend tudi … sploh tisti tip, ki je igral violino.
Še dobro, da je bil Nick spet zagnan za kar nekaj dodatnih komadov po uradnem koncu koncerta, ker bi bilo sicer malo kratko … sploh še, ker je tista solistka pred začetkom, več kot pol ure rahlo utrujala.
Škoda edinole, ker sem imel občutek, da je ozvočenje malo poddimenzionirano kar se moči tiče in je pri tej glasnosti bil Nickov glas rahlo nejasen in ne zadosti čist … kot da bi ozvočenje naterali malo preko tiste meje, ki še zagotavlja optimalen in popolnoma nepopačen zvok . ( Tako sem pač slišal na desni tribuni v spodnjih vrstah. )
Ja, jaz zato tribun ne maram, pogojno sprejmem samo nasprotno od odra (tako kot sem Cohena tako poslušala, pa je bil super sound), še najraje stojim kar pred mešalko – po logiki, da mora biti najboljši sound pri toncu, glede na to, da ga on štima… In tam je bil sound na Cave-u super. Se mi pa na splošno zdi, da je bil njegov vokal full ven potegnjen (krepko čez bobne, recimo), ampak saj ena izmed njegovih zelo pomembnih prvin so teksti, in s tega vidika to sploh ni bila napačna poteza.
Warren Ellis je (bil) pa res hud. A Dirty Three poznaš?
Ja, že skoraj teden je od koncerta tribute skupine Brit Floyd, ki je bila v Hali Tivoli , ki izvaja skladbe legendarnih Pink Floydov.
V medijih jih ne šlivijo 5 %, še reklama je bila bedna, a zbralo se nas je tako na uč več kot 3000 ( ne bistveno manj kot na Nicku Cave-u ).
Koncert je trajal ( bruto čas ) 3 ure in 5 minut ( vmes je bilo četrt ure pavze ).
Res, da sem od vekomaj fan Pink Floydov, zato me ne jemljite resno …
Koncert je bil v povprečju nad vsemi mojimi pričakovanji.
Določene komade so odigrali več kot vrhunsko, pri določenih so tudi malo zasrali ( roko na srce – prevečkrat sem kaj poslušal, da ne bi opazil ) .
Shine on You Crazy Diamond, Time … kapo dol.
Wish You Were Here – tipček na akustični kitari je se je v uvodu malo izgubil, a ni bilo slabo, ker so edino ta komad poslušalci zraven navdušeno peli …
Pri “Great Gig in the Sky” je temnopolta vokalistka kar dobro razturala …
Odigrali so – tako od oka 25 skladb ali celo več …
Ozvočenje je bilo brezhibno, light show ena a s črtico … ker so rekli, da drugo leto spet pridejo, mi je kar odleglo … bilo je namreč – uni od tam dol bi rekli – ” nezaboravno ” … Če pridejo spet, pridem tudi jaz na isto mesto .
Me veseli, da si užival, glede promocije se pa strinjam – razen nekaj jumbo plakatov po Ljubljani in nekaj objav na različnih napovednikih dogodkov nisem opazila nobenih drugih načinov promoviranja Brit Floydov (razen, če so bili oglasi po TV-ju, ki ga ne gledam). Je bila dvorana razprodana?
Kar se pa medijev tiče, pa niti ne vem, kaj bi o njih lahko spisali – noben resen novinar (glasbeni kritik) ne bo delal recenzije tribute banda – izjema so zgolj novinarji (pogosto glasbeniki), ki pišejo za specializirane glasbene revije (npr. Bass Guitar Magazine, Modern Drummer Magazine ipd.), pa še ti ponavadi proučujejo posameznega glasbenika (oz. njegovo znanje), ne pa celotnega banda.
Sem našla sam tale blog, pa še ta nekako potrjuje najpogostejšo problematiko tribute bandov:
Resurrecting the legend with Brit Floyd.
Lydia Lunch je bila pa včeraj res fenomenalna, zvok je bil odličen, še enkrat zelo prijetno presenečena nad tem, kakšen mogočen zvok lahko doseže kitarsko-basovski dvojec. Mnjam.
Čez 5 dni pa še Svetlana Makarovič, in če smo že pri ženskah, februarja pride tudi Anna Calvi.
Lydie Lunch nisem poznal, pa sem si par stvari ogledal na YouTubu … mislim, da to ni glasba, ki bi me navdušila .
Svetlana je sama sebi zadostna, itak ona ” ve vse “, ostali pa pojma nimajo … resno se sprašujem če ona občinstvo sploh želi ?
Za Ano Calvi sem pa že slišal, si par zadev preposlušal … daleč najzanimivejša od vseh treh – no vsaj zame edina od omenjenih treh …
Senza, kot vidiš alternativna scena pri meni “skoraj” ne vžge … in to je subjektiven komentar ” tja v tri krasne ” … skratka komentiram področje o katerem nimam pojma … ampak a ni MON pravzaprav poln tovrstnih komentarjev ?
No, moja izkušnja s Svetlano je popolnoma drugačna, po izvedbi Sneguročke (letos marca) je zunaj pred Kinom Šiška delovala toplo, prijazno, ne duha ne sluha o kakšni samozadostnosti. Ne vem, meni se je zdela zelo prijetna sogovornica, ki se je zelo normalno odzivala na pohvale občinstva.
Zapis o Lydii pa v resnici ni bil namenjen samo tebi, ampak – ker je glasba eno izmed mojih najljubših področij umetnosti – sem “izkoristila” temo o koncertih (glede na to, da se med “lepimi pesmicami” alter komadi praktično ne pojavljajo, mi je bilo jasno, da bi bilo odpiranje nove teme nesmiselno).
In če bomo vsi sledili temu trendu, bomo sčasoma prebirali samo in zgolj komentarje tja v tri krasne.
Brez zamere . Vem , da je bilo mišljeno splošno . Oprosti …
Saj s tistim na koncu, ki je bilo podčrtano, sem pravzaprav hotel pokazati, kaj ta forum na MON-u v svojem bistvu spoh je …[/quote]
Kakšne zamere neki?
It’s all good!
Forum je zaprt za komentiranje.