nič nimava več skupnega
Po moje tudi mnenje tvojega moža vpliva na tvoj odnos s prijateljico.On nad njo viha nos, ne mara je, zdaj je ne maraš še ti.
Kaj pa njegovi prijatelji?
So vsi atraktivni in super fajn? Boš tudi ti za koga rekla, da ti je antipatičen in potem ga bo on skenslal, kot si ti tvojo prijateljico?
[/quote]
Ja skenslal je svojega brata in biljard kompanjone, prvega ker je nonstop sikal, druge ker jih je prerastel oz. tudi časa se mu je zdelo škoda.
[/quote]
Uf, tole pa meni sploh ni všeč!
O človeku, ki skensla brata ali sestro, nikdar nisem imela dobrega mnenja!
Vidva sta očitno tak tip človeka, da visita en na drugem in da nihče drug na svetu vama ni dorasel niti do kolen. Še dobro, da sta se našla!
Ja skenslal je svojega brata in biljard kompanjone, prvega ker je nonstop sikal, druge ker jih je prerastel oz. tudi časa se mu je zdelo škoda.
[/quote]
Uf, tole pa meni sploh ni všeč!
O človeku, ki skensla brata ali sestro, nikdar nisem imela dobrega mnenja!
Vidva sta očitno tak tip človeka, da visita en na drugem in da nihče drug na svetu vama ni dorasel niti do kolen. Še dobro, da sta se našla!
[/quote]
Ja se zgodi, ampak ko ti nekdo pokvari vsako zabavo z prekomernim pitjem in žaljenjem, ko pa na naslednji zabavi ni alkohola (rd otroka), pa gre v bližnji lokal in si ga kupi ter prinese in žlampa ter se norčuje, češ kaka zabavo ob vodi in soku!
Zaupaš tisto, kar je tvoje, ne pa tisto, kar ni tvoje.
Kaj boš pa, če te mož zapusti? Komu se boš zaupala?
Poročena sem skoraj 25 let, prijatelice imam pa že čez 30 let. Kakor spoštujem zasebnost moža, tako spoštujem zasebnost prijateljic. Če 1x enega ali drugega ne bo več, bom vedno imela nekoga, na katerega se lahko naslonim.
Opevanje družine na prvem mestu mi je vedno šlo na živce. Msilim, da ljudje, ki tako zelo poudarjajo in vpijejo, kako jim je družina na prvem mestu, tega sploh ne čutijo in prepričujejo sami sebe, da je temu tako.
Kot sem že napisala, poročena sem skoraj 25 let, imam odrasle otroke, pa so bile situacije, ko je bila služba pre družino,ko je bila mama pred ružino, tudi rijateljica je bila že pred družino, pa to ne pomeni, da sem družino zanemarila, samo situacije so bile take, da so bile trenutne prioritete spremenjene in nikomur nič ne manjka.
[/quote]
Moja mami in oče sta poročena 38 let, pa sta si še vedno na 1. mestu in vidi čudo, sta si najboljša prijatelja in kompanjona, brez kakih kregov in zamer. Gledam pa tasta in taščo, sta sicer skupaj ampak, ona s svojimi on s svojimi, skupaj samo prespita in potem ja je hudo, ko sta na morju 10 dni skupaj in prideta domov in imata par tednov popolno tišino, saj sta skregana. Moj pravi, da je bilo vedno tako, zato se tudi trudiva, da bi midva bila drugačna in ja 1. mesto je moja družina, vzgled sta mi moja starša.
[/quote]
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
Moja mami in oče sta poročena 38 let, pa sta si še vedno na 1. mestu in vidi čudo, sta si najboljša prijatelja in kompanjona, brez kakih kregov in zamer. Gledam pa tasta in taščo, sta sicer skupaj ampak, ona s svojimi on s svojimi, skupaj samo prespita in potem ja je hudo, ko sta na morju 10 dni skupaj in prideta domov in imata par tednov popolno tišino, saj sta skregana. Moj pravi, da je bilo vedno tako, zato se tudi trudiva, da bi midva bila drugačna in ja 1. mesto je moja družina, vzgled sta mi moja starša.
[/quote]
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
Moja mami in oče sta poročena 38 let, pa sta si še vedno na 1. mestu in vidi čudo, sta si najboljša prijatelja in kompanjona, brez kakih kregov in zamer. Gledam pa tasta in taščo, sta sicer skupaj ampak, ona s svojimi on s svojimi, skupaj samo prespita in potem ja je hudo, ko sta na morju 10 dni skupaj in prideta domov in imata par tednov popolno tišino, saj sta skregana. Moj pravi, da je bilo vedno tako, zato se tudi trudiva, da bi midva bila drugačna in ja 1. mesto je moja družina, vzgled sta mi moja starša.
[/quote]
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Tako je.In mož ti nikoli ne more dati vsega, kar potrebuješ v življenju.Včasih se je zelo dobro pogovoriti s prijateljico (po žensko), stvari, ki jih noben moški ne razume.
Tudi moški potrebuje moške prijatelje.Obvezno.
Zdi se mi, da postopaš malo ošabno.
Ker zdaj sta važna samo ti in mož, drugi so vama vsi odveč.Ni preveč pametno.
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
[/quote]
Prav.Samo ne čudi se, če se ti takrat , ko boš imela težave, nihče ne bo približal.
Tudi jaz sem imela eno tako “prijateljico”. Pa vem, da je bila v bistvu samo kolegica, s katero smo žurali in pregurali študijski čas. Je bilo fino, pestro, zabavno. Ampak najini poti sta spet šli vsaka svojo smer. Kar niti ni presenetljivo – jaz sem bila vedno med tistimi bolj resnimi (danes s partnerjem, otroki), ona je še pri 35 živela žurersko življenje. Ima denar (no, tega ji nikoli ni manjkalo, ker je imela podporo familije izdatno), dobro službo, stanovanje,..skratka materialno zelo dobro preskrbljena. Partnerje pa si je vedno izbirala po meni nerazumljivem ključu (ambiciozen,športen, hkrati pa bi bila ona njegova princeska, ki bi jo nosil po rokah), tako se je večina zvez končala dokaj hitro. po koncu študija pa so se najini stiki zelo zreducirali. Jaz sem takrat imela resnega partnerja (ki je, mimogrede, tudi ni ravno maral, ker se mu je zdela preotročja in z nerealnimi predstavami o svetu :-)), kasneje tudi otroke in časa za druženje ni bilo več veliko. Mogoče enkrat na leto, več pa tako zaradi mojih, kot tudi njenih (službena potovanja) iz na dve leti. Zadnja njena resnejša zveza je sedaj pri 40, ko si je našla starejšega partnerja, s katerim živita občasno skupno življenje (imata še vedno vsak svoje stanovanje). Saj ok, če njej to ustreza, meni tudi. Samo način življenja po faksu je pač pokazal spet tiste velike razlike v dojemanju življenja in prioritetah. Mogoče se še kdaj spet druživa na stara leta in predvsem obujava spomine na burno študentsko obdobje, trenutno pač nimava veliko skupnega.
Pa nič hudega, tudi ljudje, s katerimi se družimo, pridejo in gredo.
Kaj ti kolegice povedo na samem nimaš dragemu kaj razlagat. Halo? Kolegice so mi v 10+ letih povedale že marsikaj, tudi kakšno mnenje o njemu,…pa tega ne bo nikoli izvedel. Zakaj že? Eni si napisala ja komu boš pa stvari povedala, če dragemu ne. Komu? Nobenemu. Obdrži zase in to je to. Tebi res nekaj ni jasno. Ti si otročja ne pa tvoja kolegica.
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Tako je.In mož ti nikoli ne more dati vsega, kar potrebuješ v življenju.Včasih se je zelo dobro pogovoriti s prijateljico (po žensko), stvari, ki jih noben moški ne razume.
Tudi moški potrebuje moške prijatelje.Obvezno.
Zdi se mi, da postopaš malo ošabno.
Ker zdaj sta važna samo ti in mož, drugi so vama vsi odveč.Ni preveč pametno.
[/quote]
Kajj? Zakaj si s takim, ki te ne razume?
Moj mož razume vse ima včasih pikre komentarje, to je alarm, da stvar še premislim. Kakšne veze imate?
Človek s katerim delim življenje, imam otroke ni kar nekdo, da bi zraven potrebovala še prijateljice za neke zaupne pogovore!
In če ti mož ne more dati vsega, kaj vraga delaš z njim?
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Tako je.In mož ti nikoli ne more dati vsega, kar potrebuješ v življenju.Včasih se je zelo dobro pogovoriti s prijateljico (po žensko), stvari, ki jih noben moški ne razume.
Tudi moški potrebuje moške prijatelje.Obvezno.
Zdi se mi, da postopaš malo ošabno.
Ker zdaj sta važna samo ti in mož, drugi so vama vsi odveč.Ni preveč pametno.
[/quote]
Veš, nekateri ljudje ne potrebujemo spovednice v obliki prijateljic ali prijateljev. Da pa sta najprem mož in žena, pa je meni samoumevno. Tisti, ki jim ni, imajo navadno težave, ki jih rešujejo na napačen način (s pomočjo raznih prijateljev in prijateljic, ki velikokrat zadeve precej poslabšajo).
In kaj boš, če ta tvoje možek dobi službo z veliko službenimi potmi in boš veiko sama doma?
Ali pa če ti dobiš tako službo? …
Kaj se bo zgodilo s tvojo mamo ali očetom, ko drugi umre?
Družina je osnovna celica, ni pa edina in ker ni edina in ker se ji lahko marsikaj zgodi, je fan, da si povezan tudi z drugimi celicami. Kaj in kako življenje prinese, kdaj je kaj na prvem mestu, kdaj ne… Kaj pa vem, mogoče res živite neka enostavna življenja, moje nikdar ni bilo preprosto, vedno neki vzponi in padci, vedno se je dogajalo čuda stvari, vedno situacije potrebne reakcije in prilagajanja, … Sem se naučila, da življenje ni samo ena slika, ampak cel film poln komedij, romantike in hororja…
[/quote]
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
[/quote]
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
Tako je.In mož ti nikoli ne more dati vsega, kar potrebuješ v življenju.Včasih se je zelo dobro pogovoriti s prijateljico (po žensko), stvari, ki jih noben moški ne razume.
Tudi moški potrebuje moške prijatelje.Obvezno.
Zdi se mi, da postopaš malo ošabno.
Ker zdaj sta važna samo ti in mož, drugi so vama vsi odveč.Ni preveč pametno.
[/quote]
Kajj? Zakaj si s takim, ki te ne razume?
Moj mož razume vse ima včasih pikre komentarje, to je alarm, da stvar še premislim. Kakšne veze imate?
Človek s katerim delim življenje, imam otroke ni kar nekdo, da bi zraven potrebovala še prijateljice za neke zaupne pogovore!
In če ti mož ne more dati vsega, kaj vraga delaš z njim?
[/quote]
hehe, očitno obstajamo ženske z nenormalnimi potrebami, ki jih težko zadovolji samo ena oseba v našem življenju, smo pač zahtevne in želimo imeti vse in ker vemo, da nihče ni popoln, še manj je pa kdo lahkotako popol, da zadovolji vse potrebe ene ženske, imamo prijateljice, s katerimi lahko počvekamo o novih receptih, o novi frizuri, čevljih ali pa tudi o reševanju svetovne krize na povsem ženski način.
Tvoj mož pa, če se s tabo pogovarja po žensko, je z njim nekaj hudo narobe. Če se ti z njim pogovarjaš po moško, je pa nekaj narobe s teboj. Kje si izgubila žensko v sebi?
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
[/quote]
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
[/quote]
Če potrebuješ spovednico v obliki prijateljic, tudi prav, samo ne bi bila rada na mestu tvojega moža. Ne, ne potrebujemo vsi tega, tudi intimnih zadev ne razlagamo drugim, ker enostavno nimamo potrebe po tem. S partnerjem pa se lahko pogovarjamo čisto normalno o vsem. Ne razumem ravno, kakšne “ženske” zadeve se greš, da jih tvoj partner ne bi zmogel razumeti? In obratno tudi. Razen če imaš tako fiksno predstavo, kaj smeš povedat svojemu partnerju in česa ne. Pa da moraš nujno imet prijateljice, da se greš nek ženski čvek. Smešno in otročje,
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
[/quote]
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
[/quote]
Popolnoma res je!
Kaj bo ko in če bo, halooo, da bi se pa danes ukvarjala s tem kaj se mogoče lahko zgodi, pa saj nisem nora, živim danes, za jutri nimam garancije. Možnih scenarijev je nebroj, zato je neumno razmišljati in se pripravljati, ter tratiti čas, ker se lahko zgodi popolno nasprotje in ja zavedam se, da se lahko že jutri zgodi, da več ne bomo družina, ampak to bom reševala jutri in v skladu z okoliščinami ki bodo realne, ne pa vnaprej namišljene. Evo to je pa mene naučilo življenje.
[/quote]
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
[/quote]
Pa kje si prebrala, da sva se izolirala? Pa kaj kar naprej nekaj napletaš, kar za naju ne drži?
Imava veliko prijateljev, nekaj skupnih, nekaj “samo svojih”. Ampak midva sva vedno na 1. mestu. In vse prijatelje rada slišim, samo pri tej sem imela pomisleke, ali dvigniti telefon ali ne in tako naprej. In če te že zanima, gremo na morje 3 družine, vauuu pa taka izolacija, gremo pa s takimi, s katerimi vem da bo lepo, da imamo približno iste poglede na življenje in da smo vsak v svoji bivalni enoti, da se lahko tudi umaknemo, ko potrebujemo malo samote!
Meni ste prav smešni z napletanjem in štrikanjem, kakšna sva in kaj naju čaka, pa naju sploh ne poznate.
Kajj? Zakaj si s takim, ki te ne razume?
Moj mož razume vse ima včasih pikre komentarje, to je alarm, da stvar še premislim. Kakšne veze imate?
Človek s katerim delim življenje, imam otroke ni kar nekdo, da bi zraven potrebovala še prijateljice za neke zaupne pogovore!
In če ti mož ne more dati vsega, kaj vraga delaš z njim?
[/quote]
hehe, očitno obstajamo ženske z nenormalnimi potrebami, ki jih težko zadovolji samo ena oseba v našem življenju, smo pač zahtevne in želimo imeti vse in ker vemo, da nihče ni popoln, še manj je pa kdo lahkotako popol, da zadovolji vse potrebe ene ženske, imamo prijateljice, s katerimi lahko počvekamo o novih receptih, o novi frizuri, čevljih ali pa tudi o reševanju svetovne krize na povsem ženski način.
Tvoj mož pa, če se s tabo pogovarja po žensko, je z njim nekaj hudo narobe. Če se ti z njim pogovarjaš po moško, je pa nekaj narobe s teboj. Kje si izgubila žensko v sebi?
[/quote]
In kako je to po žensko, ko se pogovarjaš o reševanju svetovne krize? O receptih, frizuri in čevljih mi dol visi, predvsem pa ne zgubljam časa za takšne banalnosti. Ja, mogoče pa tudi jaz nisem v stiku s tisto (kokošjo plehko) ženskostjo? Me pravzaprav veseli, da nisem. 🙂
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
[/quote]
Če potrebuješ spovednico v obliki prijateljic, tudi prav, samo ne bi bila rada na mestu tvojega moža. Ne, ne potrebujemo vsi tega, tudi intimnih zadev ne razlagamo drugim, ker enostavno nimamo potrebe po tem. S partnerjem pa se lahko pogovarjamo čisto normalno o vsem. Ne razumem ravno, kakšne “ženske” zadeve se greš, da jih tvoj partner ne bi zmogel razumeti? In obratno tudi. Razen če imaš tako fiksno predstavo, kaj smeš povedat svojemu partnerju in česa ne. Pa da moraš nujno imet prijateljice, da se greš nek ženski čvek. Smešno in otročje,
[/quote]
No, ja, nekatere pridete na Mon po ženski čvek, druge imamo zato prijateljice in se raje sčvekamo v živo ob kavici.
Dejstvo pa je, da smo ženske z Venere in moški so z Marsa, razmišljamo drugače, vidimo drugače, ženski in moški pogled na svet, vsak na svoj način realen in praktičen, a drugačen.
Doma imam 4 moške. Če se ne bi znala pogovarjat z njimi, bi mi do zdaj vsi štirje pobegnili, se ti ne zdi?
Tukaj se ne gre kdo je na prvem mestu in kdo ne. Če imaš neko prijateljico in z njo debatiraš o stvareh, ki niso pač za moža, je čisto normalno, ko ji razlagaš, da si njemu govorila nekaj, kar ona nebi. Tako, da se ti malo zamisli kakšna prijateljica si ali sploh znaš biti prijateljica nekomu, ki ni del tvoje družine, ki ti je na prvem mestu.
hehe, očitno obstajamo ženske z nenormalnimi potrebami, ki jih težko zadovolji samo ena oseba v našem življenju, smo pač zahtevne in želimo imeti vse in ker vemo, da nihče ni popoln, še manj je pa kdo lahkotako popol, da zadovolji vse potrebe ene ženske, imamo prijateljice, s katerimi lahko počvekamo o novih receptih, o novi frizuri, čevljih ali pa tudi o reševanju svetovne krize na povsem ženski način.
Tvoj mož pa, če se s tabo pogovarja po žensko, je z njim nekaj hudo narobe. Če se ti z njim pogovarjaš po moško, je pa nekaj narobe s teboj. Kje si izgubila žensko v sebi?
[/quote]
In kako je to po žensko, ko se pogovarjaš o reševanju svetovne krize? O receptih, frizuri in čevljih mi dol visi, predvsem pa ne zgubljam časa za takšne banalnosti. Ja, mogoče pa tudi jaz nisem v stiku s tisto (kokošjo plehko) ženskostjo? Me pravzaprav veseli, da nisem. 🙂
[/quote]
Seveda je pogovor o čevljih banalnost, ki jo ti presegaš.
Ampak, kaj sploh delaš potem na Monu, ko ni ene znanstvene teme?
Aja, sprašuješ o pranju brisač, menjanju posteljine in uporabi wc papirja, ker seveda nimaš koga drugega, da bi ga vprašala, moža pa ta tematika ne zanima…
Kajj? Zakaj si s takim, ki te ne razume?
Moj mož razume vse ima včasih pikre komentarje, to je alarm, da stvar še premislim. Kakšne veze imate?
Človek s katerim delim življenje, imam otroke ni kar nekdo, da bi zraven potrebovala še prijateljice za neke zaupne pogovore!
In če ti mož ne more dati vsega, kaj vraga delaš z njim?
[/quote]
hehe, očitno obstajamo ženske z nenormalnimi potrebami, ki jih težko zadovolji samo ena oseba v našem življenju, smo pač zahtevne in želimo imeti vse in ker vemo, da nihče ni popoln, še manj je pa kdo lahkotako popol, da zadovolji vse potrebe ene ženske, imamo prijateljice, s katerimi lahko počvekamo o novih receptih, o novi frizuri, čevljih ali pa tudi o reševanju svetovne krize na povsem ženski način.
Tvoj mož pa, če se s tabo pogovarja po žensko, je z njim nekaj hudo narobe. Če se ti z njim pogovarjaš po moško, je pa nekaj narobe s teboj. Kje si izgubila žensko v sebi?
[/quote]
Hmm, kaj bomo jedli je predvsem naša družinska stvar, torej o receptih se pogovarjam s tistim ki bo jedel, frizura, ja kaj naj rečem v prvi vrsti mora biti všeč meni, čevlji meni morajo biti všeč, svetovne krize pa ne rešujem, ker imam premalo časa.
A ene res vedno rabite glas ljudstva, da se odločite za frizuro, čevlje, kaj boste jedli?
Jadnice.
Tebe življenje ni še nič naučilo.
Ne gre zato, da se pripravljaš za nekaj, ker itak nikdar ne veš, kaj te čaka, gre za širšo sliko, širše življenje, ni vse samo v družini, ljudje smo kompleksna bitja.
Ena je spodaj lepo napisala, so stvari, ki se jih z možem ne moreš pogovoriti, ker naj se moškine bi znali po žensko pogovarjat, če se pa zna, potem je pa z njegovo moškostjo nekaj zelo narobe in s takim moškim imeti otroke… Kaj jim bo pa dal? Še eno mamo, še en ženski vzor? Njet dobro.
Tudi par, povsem izoliran od sveta, zaslepljenozazrt sam vase, ni dobra stvar v življenju, ker nista vsevedna in vsemogočna. Kam in na koga se obrnit, ko nihče od vaju nima rešitve? Kaj, ko se zgodi kaj takega, da sama ne zmoreta?
Kot sem že napisala, ljudje, ki opevajo družino, te družine ne čutijo, zato morajo tolikokrat na glas povedat, da sami sebe prepričajo, da je družina prva.
[/quote]
Pa kje si prebrala, da sva se izolirala? Pa kaj kar naprej nekaj napletaš, kar za naju ne drži?
Imava veliko prijateljev, nekaj skupnih, nekaj “samo svojih”. Ampak midva sva vedno na 1. mestu. In vse prijatelje rada slišim, samo pri tej sem imela pomisleke, ali dvigniti telefon ali ne in tako naprej. In če te že zanima, gremo na morje 3 družine, vauuu pa taka izolacija, gremo pa s takimi, s katerimi vem da bo lepo, da imamo približno iste poglede na življenje in da smo vsak v svoji bivalni enoti, da se lahko tudi umaknemo, ko potrebujemo malo samote!
Meni ste prav smešni z napletanjem in štrikanjem, kakšna sva in kaj naju čaka, pa naju sploh ne poznate.
[/quote]
Se bos morala odlocit kaj in kako. Pises, da si se resila prijateljice, moz se je resil prijateljev in brata, zdaj pa imata kar nekaj prijateljev in greste celo skupaj na dopust! wow
Pa kje si prebrala, da sva se izolirala? Pa kaj kar naprej nekaj napletaš, kar za naju ne drži?
Imava veliko prijateljev, nekaj skupnih, nekaj “samo svojih”. Ampak midva sva vedno na 1. mestu. In vse prijatelje rada slišim, samo pri tej sem imela pomisleke, ali dvigniti telefon ali ne in tako naprej. In če te že zanima, gremo na morje 3 družine, vauuu pa taka izolacija, gremo pa s takimi, s katerimi vem da bo lepo, da imamo približno iste poglede na življenje in da smo vsak v svoji bivalni enoti, da se lahko tudi umaknemo, ko potrebujemo malo samote!
Meni ste prav smešni z napletanjem in štrikanjem, kakšna sva in kaj naju čaka, pa naju sploh ne poznate.
[/quote]
Se bos morala odlocit kaj in kako. Pises, da si se resila prijateljice, moz se je resil prijateljev in brata, zdaj pa imata kar nekaj prijateljev in greste celo skupaj na dopust! wow
[/quote]
Halooo, logika škripa zelo. Kot da so na svetu samo ta prijateljica, možev brat in bilrjard frendi! Ejej kak domet imate eni res!
Forum je zaprt za komentiranje.