nič nimava več skupnega
Bilo je zabavno, ona je tako odštekan tip osebe, en tak peter pan, ki noče odrasti, ima izjemno finančno podporo od doma, zato ji tudi ni potrebno pretirano skrbeti za preživetje. Stari sva malo čez 30. Kje je problem, zadnjih 5 let postanem kar nervozna ko kliče, ko greva na kavo…..zakaj, ker menim, da bi tisti čas lahko bolje izkoristila, imam že družino in normalno, da so mi na 1. mestu. Zadnjič se nekaj pogovarjava po telefonu in ji rečem, da sva se z mojim nekaj pogovarjala o tem, pa je čisto ponorela, češ kako lahko mojemu govorim o njej, da se to ne dela…..pa nisem kaj veliko, samo neko specifiko, on niti noče poslušati, mu je zelo antipatična. Potem me še drug dan pokliče, pa spet nekaj nadira, pa sem ji lepo povedala, da se naj zaveda da sem z njim poročena, imava otroka, da sta mi na 1. mestu, da mu vse povem, saj je vendar on s katerim si delim posteljo, življenje, skrbiva drug za drugega, si pomagava in sva tim, normalno da si poveva določene stvari.
Še bolj se je razjezila, takrat sem prekinila in se poslovila. Zaključila sem z njo in počutila sem se dobro, kot že dolgo ne, rešena bremena, ni me več strah ko zazvoni telefon….skratka en tak dober občutek, ali je to normalno po več letih prijateljstva? je z menoj kaj narobe, ne čutim obžalovanja, je to sploh bilo prijateljstvo?
Zenska je tvoja zrcalna slika tebe. In ja, brezvezne ste, ker mate otroke samo zato da mate nekaj, da vsem tvezite da so vaš svet, namreč obstaja še kaj drugega kot biti mama…..
Samski ljudje brez otrok imamo lep life, več doživimo, ko vi z otroci vred.
In čemu omenjaš svojega tipa, ne moreš povedat direktno da te pač nekaj stvari pri njej moti, pa to v obraz ne po telefonu….. itd….. brezvezn post…
Jaz sem bila v tvojih čevljih, bilo je zanimivo, nikakor pa ne tako doživeto in tako čustveno, kot sedaj ko imam otroka, vem da ne boš razumela, ampak ja otrok in mož sta v tem trenutku na 1. mestu, otrok, ker me potrebuje, on ker me hoče in jaz njega.
Nobenih osebnih stvari prijateljice nisem govorila možu, pač pa samo kaj je rekla o enem tipu, ki ga poznava.
Osebno ni problema povedati samo tako je pač naneslo, da sem po telefonu!
Seveda je družina na prvem mestu.Prijateljic pa tudi ni zametovat.Nikoli ne veš, kdaj jih boš rabila.Mož bo šel balinat, otroci bodo kmalu začeli po svoje skakat naokoli z vrstniki, ti boš pa naenkrat ostala sama.Takrat se boš začela zavedat, da je treba ženska prijateljstva negovat!
Tako delajo moški! In jim je dosti lažje na svetu.
Osebne stvari prijateljice govoriš svojemu možu? Pa še antipatična mu je? Narobe.
Ja, je bilo prijateljstvo.
Pa glej, da se čez deset let ne boš spraševala, kam so vse izginile.Sama jih prepodiš.
Pogovor je nanesel na tega tipa in sem pač rekla, evo to je vse! In ja pogovarjava se tudi o njegovih frendih o družinah, ki jih poznava, o kom iz širšega kroga….a ni to normalno? Vsaj zame, on je tisti s katerim delim življenje in imam otroka, a je res težko razumeti? Komu pa naj se zaupam, če ne njemu?
Pogovor je nanesel na tega tipa in sem pač rekla, evo to je vse! In ja pogovarjava se tudi o njegovih frendih o družinah, ki jih poznava, o kom iz širšega kroga….a ni to normalno? Vsaj zame, on je tisti s katerim delim življenje in imam otroka, a je res težko razumeti? Komu pa naj se zaupam, če ne njemu?
[/quote]
To pač ni bila tvoja stvar, ne? Zaupaj se mu, zaupaj mu svoje osebne stvari, razmišljanja, občutja. Nikakor pa ne tuja.
Nobenih osebnih stvari nisem govorila, kdaj vam bo že jasno?
Med pogovorom je pa rekel, če se njej še vedno dopade ta in ta tip, pa sem mu pač povedala, da ja in on je potem navrgel, da bi ona morala spremeniti določene stvari na sebi, da bi mu bila atraktivna, sploh pa bi morala zmanjšati svoje nastopaštvo evole to je bilo vse! A je res tako grozno?
Aja to da ji je všeč je govorila vsem, predvsem pa mojemu, češ naj ji ga zrihta!
Pa o čem sem vi pogovarjate s svojimi partnerji…midve se pogovarjava o vsem…o mojih frendicah on njegovih frendih in…o otrocih najinih, sosedovih…o še marsičem… zaradi tega ni nobene slabe volje nikjer, ker…o tem kar se pogovarjava ne razglabljava okrog, ampak so to NAJINI pogovori.
Avtorica te povsem razumem in…bolje da si se je rešila, ker…če si bila živčna ob njej potem to ni več to. Ljudje gremo vsak svojo pot in ob tem se tudi spreminjamo. Našla boš prijateljico ki bo razmišljala enako kot ti in če pa ne pa…knjiga je bila in vedno bo najboljša prijateljica.
Pogovor je nanesel na tega tipa in sem pač rekla, evo to je vse! In ja pogovarjava se tudi o njegovih frendih o družinah, ki jih poznava, o kom iz širšega kroga….a ni to normalno? Vsaj zame, on je tisti s katerim delim življenje in imam otroka, a je res težko razumeti? Komu pa naj se zaupam, če ne njemu?
[/quote]
Zaupaš tisto, kar je tvoje, ne pa tisto, kar ni tvoje.
Kaj boš pa, če te mož zapusti? Komu se boš zaupala?
Poročena sem skoraj 25 let, prijatelice imam pa že čez 30 let. Kakor spoštujem zasebnost moža, tako spoštujem zasebnost prijateljic. Če 1x enega ali drugega ne bo več, bom vedno imela nekoga, na katerega se lahko naslonim.
Opevanje družine na prvem mestu mi je vedno šlo na živce. Msilim, da ljudje, ki tako zelo poudarjajo in vpijejo, kako jim je družina na prvem mestu, tega sploh ne čutijo in prepričujejo sami sebe, da je temu tako.
Kot sem že napisala, poročena sem skoraj 25 let, imam odrasle otroke, pa so bile situacije, ko je bila služba pre družino,ko je bila mama pred ružino, tudi rijateljica je bila že pred družino, pa to ne pomeni, da sem družino zanemarila, samo situacije so bile take, da so bile trenutne prioritete spremenjene in nikomur nič ne manjka.
No, sta se pač izpeli. Mogoče.
Ti pa povem nekaj … Jaz sem imela otroke precej let pred prijateljicami, ampak smo se vseeno dobivale na kofetkih in ja, so bile tudi kokošje teme vmes, vsekakor pa nismo debatirale o otrocih in plenicah in je prav pasalo! No, ko so one začele rojevati, so se stvari malo spremenile, zame je bila aktualna šole, ocene, točke, prve ljubavi, zanje vrtec, rojstni dnevi z baloni itd. V obdobju, ko so otroci majhni, nastajajo taka priložnostna prijateljstva, ko se družijo cele družine z otroki podobne starosti. Ampak ko so otroci proti koncu OŠ, si prijatelje začnejo izbirati sami, družijo se sami, brez staršev, in ta prijateljstva razpadejo.
Nekaj let nismo imele pretiranih stikov, potem smo se pa na srečo spet našle. Ne imej se za nekaj več, ker imaš družino, sprosti se, ne zavrzi prijateljstva samo zaradi enega incidenta. Če pa je res tako, da te je vse skupaj samo obremenjevalo, potem si se pa prav odločila. Ampak ona samo zato, ker ni “resna”, ni slab človek. Pač živi drugače kot ti.
Pogovor je nanesel na tega tipa in sem pač rekla, evo to je vse! In ja pogovarjava se tudi o njegovih frendih o družinah, ki jih poznava, o kom iz širšega kroga….a ni to normalno? Vsaj zame, on je tisti s katerim delim življenje in imam otroka, a je res težko razumeti? Komu pa naj se zaupam, če ne njemu?
[/quote]
Zaupaš tisto, kar je tvoje, ne pa tisto, kar ni tvoje.
Kaj boš pa, če te mož zapusti? Komu se boš zaupala?
Poročena sem skoraj 25 let, prijatelice imam pa že čez 30 let. Kakor spoštujem zasebnost moža, tako spoštujem zasebnost prijateljic. Če 1x enega ali drugega ne bo več, bom vedno imela nekoga, na katerega se lahko naslonim.
Opevanje družine na prvem mestu mi je vedno šlo na živce. Msilim, da ljudje, ki tako zelo poudarjajo in vpijejo, kako jim je družina na prvem mestu, tega sploh ne čutijo in prepričujejo sami sebe, da je temu tako.
Kot sem že napisala, poročena sem skoraj 25 let, imam odrasle otroke, pa so bile situacije, ko je bila služba pre družino,ko je bila mama pred ružino, tudi rijateljica je bila že pred družino, pa to ne pomeni, da sem družino zanemarila, samo situacije so bile take, da so bile trenutne prioritete spremenjene in nikomur nič ne manjka.
[/quote]
Moja mami in oče sta poročena 38 let, pa sta si še vedno na 1. mestu in vidi čudo, sta si najboljša prijatelja in kompanjona, brez kakih kregov in zamer. Gledam pa tasta in taščo, sta sicer skupaj ampak, ona s svojimi on s svojimi, skupaj samo prespita in potem ja je hudo, ko sta na morju 10 dni skupaj in prideta domov in imata par tednov popolno tišino, saj sta skregana. Moj pravi, da je bilo vedno tako, zato se tudi trudiva, da bi midva bila drugačna in ja 1. mesto je moja družina, vzgled sta mi moja starša.
Zaupaš tisto, kar je tvoje, ne pa tisto, kar ni tvoje.
Kaj boš pa, če te mož zapusti? Komu se boš zaupala?
Poročena sem skoraj 25 let, prijatelice imam pa že čez 30 let. Kakor spoštujem zasebnost moža, tako spoštujem zasebnost prijateljic. Če 1x enega ali drugega ne bo več, bom vedno imela nekoga, na katerega se lahko naslonim.
Opevanje družine na prvem mestu mi je vedno šlo na živce. Msilim, da ljudje, ki tako zelo poudarjajo in vpijejo, kako jim je družina na prvem mestu, tega sploh ne čutijo in prepričujejo sami sebe, da je temu tako.
Kot sem že napisala, poročena sem skoraj 25 let, imam odrasle otroke, pa so bile situacije, ko je bila služba pre družino,ko je bila mama pred ružino, tudi rijateljica je bila že pred družino, pa to ne pomeni, da sem družino zanemarila, samo situacije so bile take, da so bile trenutne prioritete spremenjene in nikomur nič ne manjka.
[/quote]
Moja mami in oče sta poročena 38 let, pa sta si še vedno na 1. mestu in vidi čudo, sta si najboljša prijatelja in kompanjona, brez kakih kregov in zamer. Gledam pa tasta in taščo, sta sicer skupaj ampak, ona s svojimi on s svojimi, skupaj samo prespita in potem ja je hudo, ko sta na morju 10 dni skupaj in prideta domov in imata par tednov popolno tišino, saj sta skregana. Moj pravi, da je bilo vedno tako, zato se tudi trudiva, da bi midva bila drugačna in ja 1. mesto je moja družina, vzgled sta mi moja starša.
[/quote]
lubi jezus, in potem naj vam, ki ste zalepljeni, prijatelji zaupajo kaj osebnega….
Po moje tudi mnenje tvojega moža vpliva na tvoj odnos s prijateljico.On nad njo viha nos, ne mara je, zdaj je ne maraš še ti.
Kaj pa njegovi prijatelji?
So vsi atraktivni in super fajn? Boš tudi ti za koga rekla, da ti je antipatičen in potem ga bo on skenslal, kot si ti tvojo prijateljico?
[/quote]
Ja skenslal je svojega brata in biljard kompanjone, prvega ker je nonstop sikal, druge ker jih je prerastel oz. tudi časa se mu je zdelo škoda.
Po moje tudi mnenje tvojega moža vpliva na tvoj odnos s prijateljico.On nad njo viha nos, ne mara je, zdaj je ne maraš še ti.
Kaj pa njegovi prijatelji?
So vsi atraktivni in super fajn? Boš tudi ti za koga rekla, da ti je antipatičen in potem ga bo on skenslal, kot si ti tvojo prijateljico?
[/quote]
Ja skenslal je svojega brata in biljard kompanjone, prvega ker je nonstop sikal, druge ker jih je prerastel oz. tudi časa se mu je zdelo škoda.
[/quote]
Potem pojdita in živita v miru s svojo družino.
Saj res, zakaj nas potem sprašuješ o mnenju? Saj imata vse tako zrihtano, kot je vama je prav! Srečno še naprej!
Forum je zaprt za komentiranje.