Nič me ne veseli

Poskusi si ga zdrkati.

Hvala tudi tebi, lepa in prijazna duša, da si se oglasila. Skupaj smo močnejši in tako lahko izvabljamo en iz drugega dobre misli, si dajemo pogum. Da v tem hladnem svetu grejemo srca drug drugemu.

Tudi tebi vse lepo❤️

Se počutim podobno OPju. Kako nekdo najde srečo v tem svetu, če si pa sam? Nekoč sem imel sanje o življenju z neko osebo potem pa pristaneš na realna tla ko si iz šole pa vidiš da ni nikomur mar zate. Ali si mrtev ali živ.

Hvala za lepe besede in tudi sprehod mi je dobro del, ampak ko sem se danes zjutraj zbudil, sem se ponovno zavedel, da sem pravzaprav ostal brez poklica in samomorilne misli so se vrnile. Moje življenje je preveč zavoženo. Dovolj mi je obupavanja, rad bi samo še zaspal in se nikoli več zbudil.

Kako ste našli pot nazaj tisti, ki ste globoko zašli?

Meni pa delujes tako simpatično. Imas v mislih druge, in te je strah da si komu v breme? Makaki… nekje nekdo, ki mu bos vse kar sanja, in ima vso zalogo ljubezni zate. Ma takoj bi sla sedaj na kavo s tabo, klepetala ure in te spodbudila da koncas tisto pravljico za otroke.  Tezko obdobje mine- verjemi. In pride pomlad in prinese nove stvari. Ti jim boš kos! Jaz verjamem vate!

Mogoče začneš s tem, da vsak dan prehodiš 15 km. Možgani dobijo dovolj kisika, s tem se tok misli spremeni. Preberi knjigo Čisto telo, jasne misli. “Zapacano” telo vpliva tudi na naše možgane in s tem na to, kako mislimo.

Nerablond, čudovita si, povej mi samo, kje te lahko najdem? Z veseljem bi kramljal s tabo, ti zacelil kakšno rano v zameno za toplino in te nežno objel kot dragoceno prijateljico.

Ahnoja – bom prebral, hvala.

Iz mojih izkušenj..zdravilo za depresijo je eno samo..greš med ljudi in če ne vidiš samo sebe vidiš tudi druge, ki trpijo zaradi pomanjkanja, so lačni, so obupani zaradi bolezni, so hromi, imajo neozdravljivega raka, jim je nekdo umrl..

Če si telesno zdrav, iskteno poišči v sebi razlog zakaj je tebi težje kot njim.

Ne boš ga našel.

Lahko pa vsem tem revežem pomagaš na nek svoj način, če jih le opaziš. Počutiš se končno koristen.

Če lahko hodiš imaš že 90 procentov več razlogov za boj z vsakodnevnimi problemi.

Najtežje je razčistiti sam s seboj in si priznati, čisto ok sem, ni mi hudega, zaposlil se bom, bral knjige, poiskal družbo in se potrudil ter razveselil koga ki mu je še težje.

Lepe praznike vsem želim.

Nekako preživel praznike, ampak sem obupal. V sebi ugašam. Niti noge me ne držijo več normalno. Jokam kot otrok. Čakam na smrt. Upam, da pride kmalu, drugače ji bom šel nasproti.

Pa poglej film Seven Pounds (2008), preden se posloviš, vedno lahko pomagaš ljudem.

Iskreno povedano bi mi milijonkrat bolj kot nek film pomagalo, če bi imel punco, ampak o tem pa lahko samo sanjam.

No, daj že…… reži žile že enkrat!

Oprosti, tvoja zlobna duša je popolnoma nekompatibilna z mojo. Si del sveta, ki je izgubil kompas. Ne želim imeti nobenega opravka s tabo.

Sicer pa ne bom več dolgo zdržal. Spati ne morem. Samo še obupujem in obremenjujem se.

Nimaš nobenega sorodnike ali prijatelje da bi se pogovoril z njimi?

Nikogar, ki bi mu lahko zaupal. Izpovedal sem se bližnji osebi, pa je izdala moje zaupanje. Zato mi je še toliko težje.

Joj kolk jokate. A naredil ne boste nič. Sploh pa ne suicida. ?