Nič me ne veseli

Zato tudi ni nič od mene in sem vsem samo v breme. Naj se ubijem?

Ne.

Ne,ker si neskončna duša in imaš pomemben namen tukaj.

Si v fazi, da najdes bistvo. Raziskuj,

Ker ti je dano,

Naj ti to ne bo odvzeto

Ne dovoli si tega,

Nisi sam

Tebi se tudi ubiti ne bo dalo!

Moja duša je pogubljena in izgubljena, ni več upanja zanjo. Dovolj je imela časa, da najde svoj namen.

Ne nori, veš koliko seksa se boš s tem odpovedal…

Nehaj bluziti in stokati za 5 minut in vklopi logiko samo za trenutek. Depresiven si, zato te nič ne zanima, se zdiš vsem odveč, brezupno, itd…

Ampak depresija je bolezen kot vse ostale bolezni. Verjetno, skoraj gotovo si nisi sam kriv da je kakor je. Odpravi se k terapevtu, če gre privat ker so bolj kvalitetni kot javni, če ne pa pač javno, bolje kot nič bo in se pogovori, da ti povedo in pomagajo ker zagotovo in vse tako kot se tebi zdi v trenutnem stanju.

Pridejo obdobja, ko je videti vse brez smisla. Jeseni in na zimo je tega, še več. Včasih minejo sama od sebe in spet se pojavi tisto nekaj, kar osmišlja vsakdan. Včasih je potrebna tudi strokovna pomoč. Pri tem ne smemo pozabiti, da smo povsem običajna biološka bitja, ki jih uravnavajo hormoni in kemija nasploh. Pomanjkanje določenih snovi nam lahko popači pogled na življenje, kar lahko pokaže že krvna slika.

Depresija gor ali dol, ničesar ne znam in sem v družbenem kontekstu popolnoma neuporaben. Sit sem samega sebe, siti so me drugi. Vsem bom naredil uslugo, če se odstranim.

Ne. Zdaj takoj pojdi ven in hodi, hodi,…dokler ne boš utrujen. Jutri ponovi isto.

Prisili se

Zakaj pa bi moral biti drugim uporaben? Zakaj bi moral biti družbeno koristen? Sploh na tak način, kot ga trenutne civilizacijske norme določajo? Če aktivno sodeluješ v uničevanju planeta, si koristen, drugače pa kar crkni, ali kaj? To so vse konstrukti. Vsak človek ima pravico do življenja, tudi če nima šole, službe, avta ali nadnaravnih sposobnosti in talentov.

Toplo se obleci, da te ne bo zeblo in pojdi ven, med ljudi. Nekam, kjer je gužva, kjer se boš izgubil v množici. Videl boš ogromno nesrečnih obrazov. Poskušaj si zamišljati, kako se počutijo. Morda kdo še veliko bolj trpi, kot ti. Če te kdo pogleda, se nasmehni, ali reci dober dan. Daj kakemu klošarju evro. Boš videl, takoj se boš počutil bolje.

Lahko te jaz razveselim

Pa je to res ali je mozno da trenutno stanje vpliva na ta kako vidis samega sebe, kaj znas in kja ne znas, kako te vidijo drugi… Si upam trditi, da ni res, v tem je poanta.

Zato, ker te v nasprotnem primeru družba zavrže kot smet. Še posebej, če si moški, si pod velikim pritiskom uspeti in preživljati druge. Če ti spodleti, si popolnoma ignoriran.

https://www.24ur.com/novice/tujina/v-nemciji-avtomobil-zapeljal-v-mnozico-na-bozicnem-sejmu.html

Eno leto trpljenja za nekaj sekund veselja in sreče.

A to misliš ejakulacijo?

Zrem v praznino in poskušam najti oporno točko. Nikjer ni ničesar. Samo še globje in globje padam.

Dobro opažaš. Večina ljudi se je suženjsko uklonila temu konstruktu, še dlje so šli, da zaničujejo vsakogar, ki “mu ni uspelo”. Danes sem gledala dokumentarec o življenju v Severni Koreji. Berem komentarje in vsi ljudje se zgražajo nad indoktrinacijo, ki ga njihovo vodstvo izvaja nad ljudmi že od najzgodnejšega otroštva. Da postanejo slepo poslušni njihovim konstruktom o idealni državi in super vodji, saj ne poznajo nič drugega.  A je z našim zahodnim svetom kaj drugače? Tudi nas že od najzgodnejšega otroštva indoktrinirajo, da je treba imeti izobrazbo, lep videz, sposobnosti, materialne dobrine, družino, psa, potovanja, kariero… Če ti to ne uspe, si odrinjen, manj vreden, v skrajnem primeru neuspeha postaneš klošar, poniževan, obrcan, odrinjen od vseh, zmrzneš na ulici brez vsakih pravic. Povejte mi, smo kaj boljši?

Jaz sem sicer relativno  “uspešna” v življenju, a se zavedam in priznavam, da sem to zato, ker sem solidna sužnja. To se zavedam vsak dan, ko grem v službo in tam preživim več časa, kot ga potem imam za stvari, ki me zares veselijo ter mi služba pobere tudi večino energije, ki mo je potem manjka za te boljše stvari.

Tvoj upor naj bo v tem, da vseeno živiš in se trudiš veseliti se, saj imaš tudi ti to pravico, čeprav po mnenju večine tvojih so-sužnjev nisi tega vreden. Moraš prepričati sam sebe, da si zaslužiš uživati v življenju.

Pa napiši še kaj;) Razpiši se, ti bo lazje.

Ja, tako je. Populacijo je potrebno indoktrinirati na način, da sistem lahko neovirano melje naprej. Elite pa se mastijo in postavljajo pravila, ki jih same kršijo, kar je pravzaprav neke vrste norčevanje. Žal nimam dovolj poguma, da bi postal upornik v pravem pomenu besede. Bo pa vseeno potrebno nekaj spremeniti, ker živeti takole nima nobenega smisla. Pošiljam ti virtualni objem, draga solidna sužnja.

Imaš dar za pisanje. Zelo lepo se izražaš. Morda imaš več časa, kot jaz, pa lahko začneš pisati knjigo, blog… Drugače pa z uporom proti sistemu ne dosežeš dosti. Upor lahko začneš pri sebi, tako da si ne dovoliš, da ti pridejo do živega zaničevalna stališča te civilizacije. Da vzljubiš samega sebe, kakršen si, pa naj se to sliši še tako prežvečeno. Danes je lep sončen, malce hladen dan. Privošči si dolg sprehod, te zna zelo povzdigniti in navdati z ljubeznijo do samega sebe in do podobno mislečih.

Tudi ti se zelo lepo izražaš, predvsem pa je tvoja vsebina polna modrosti. Morda bom tudi jaz lahko kaj naučil tebe, nekoč, enkrat. Hvala ti. Grem malo ven.

Zelo me veseli, da omenjaš prihodnost in da me boš lahko tudi ti kaj naučil, nas naučil. To je super znak, da se želiš vzpenjati gor proti svetlobi in pozitivnem mnenju o sebi. Super. Vzpon je vedno težak. Sploh ko iz doline gledaš vrh gore, kamor nameravaš. Zdi se ti noro visoka in nedosegljiva, sploh če nimaš kondicije. Saj veš, kaj pomaga. Trening. Vzpenjaš se najprej na manjše hribe, gres čim večkrat peš po stopnišču… Potem se lotiš vzpona na goro. Ko padeš, vstaneš in greš dalje. Tako je z izgrajevanjem tvoje osebnosti. Ali premagovanjem depresije. Zastaviš si najprej manjše, dosegljive cilje. Recimo primer, če si anksiozen, se bojiš drugih ljudi, bi bil lahko tvoj manjši cilj: Vsak dan bom šel za malo dlje med ljudi. Npr samo v trgovino dopoldne, ko jih še ni veliko. Ali: Bom najprej vsak dan šel ven sam, potem postopoma med ljudi, itd. Ko ti to že dobro gre, greš recimo na kak manjši koncert.

Kaj bi bil lahko tvoj manjši in dosegljiv cilj, da bi se počutil bolj koristnega in vrednega življenja na tem svetu?

Pa prijeten sprehod ti želim 🙂

Kako si to lepo napisala…

Še komu drugemu dvigneš energijo in motivacijo.Bravo, res lepo…

Lepo je bilo vaju brati,po dolgem času,tu na monu.Škoda,ker ni več takšnih ljudi,bogatih v duši in besednemu zakladu.

Vse,ampak res vse dobro vama želim.SREČNO?!!

V praznini ni oporne točke, zato boš moral preusmeriti svoj fokus na nekaj drugega.