Po Cesti, ki me je očarala, sem v knjižnici dočakala še Ni dežela za starce.
Prebrala sem prvi dve strani (v bistvu stran in pol) in odložila.
Morda se motim, ampak se mi zdi, da tukaj nekaj ni OK:
“So me spravile na en taki kraj” (govori o očeh) – a ni tak kraj bolj pravilno?

Pa nedoločniki ne štimajo.

jaz ga nočem srečat
ne morem trdit
kaj je človek pripravljen naredit
moraš biti pripravljen umret (2x)
če hočeš sploh bit
pripravljen postat
bi moral dat

Ne, nikjer ni gibanja, ki reže i-je. Sem prebrala še enkrat. 😉

Tele “cvetke” so samo s polovice ene od obeh prebranih strani. Da so me kar oči bolele.

Je to kiks oziroma več njih? Je to kakšen “umetniški vtis”, ki ga ne razumem? Ker gre za razmišljanje bi morda lahko bil celo “pogovorni jezik”, pa mi tudi ne gre skupaj, ker je vse ostalo v knjižni slovenščini in bi moralo biti za občutek pristnosti drugače izpeljano.
Tisti, ki ste brali prevod – je OK? Ali naj se sploh ne trudim, da ne pokvarim vtisa, ki ga je pustila Cesta?

Evo tukaj ena, ki ji je bila Cesta tudi pisana na kožo, Dežela za starce pa ne. Ne beri, če ti ne sede, knjigi nista primerljivi.

Med drugim me je pri Deželi motil tudi jezik, ja (čeprav ni usodno vplival na moje mnenje o knjigi :-)). Ker angleščine ne poznam toliko dobro, se z iskanjem originala niti nisem trudila, a ti garantiram, da tudi original ni pisan v knjižni angleščini :-). Koliko dobro pa je to preneseno v slovenščino, je pa drugo vprašanje. Kot rečeno, o angleščini se mi sanja čisto premalo, da bi lahko o tem strokovno sodila (se javi kdo drug?), kot bralka pa lahko rečem, da imam vedno probleme s takšno poslovenjeno pogovorno angleščino. Mi ne sede. In sumim, da vem, zakaj. Ker tisto, kar dobimo, pač ni nekaj, kar bi lahko umestili v kakršenkoli jezikovni kontekst v Sloveniji. Je umetno. In zato obvisi. Fenonmenalen primerek, kako je to treba narediti, da je dobro, je po mojem skromnem in nestrokovnem mnenju prevod govora onega Bosanca v Osmem poverjeniku. Tam se je prevajalec odločil za to, da ne sledi “dobesedno” originalu, pač pa v slovenski verziji Bosanec govori pristno čafurščino (skoraj tako dobro kot Vojnovićevi junaki :-)). In zadeva deluje naravno. In je res fajn. Malo sem zašla, a nič ne de :-).

Moje abervezniško mnenje: Enka ima kot vedno prav, res gre za pogovrni jezik. Drobec iz izvirnika:

Eh, prava škoda. 🙁
Verjetno se pogovorni jezik da v prevodu rešiti tudi drugače, no… Zdaj izpade tako, da bi najraje za ušesa najprej prevajalca in potem lektorja, “da pustijo tako šlamparijo v knjigi”.
Bi me mn motil če bi blo po lublansk napisan, pol bi vsaj vedla, zakaj gre. Al pa f kakem drugem narečju, saj jih mamo dosti, čuj. 😉

Kaj češ, eni prevodi so takšni, kot da bi s slabo protezo grizel po zmečkani pločevini.

Ampak počakaj, na mnenje stroke s tega foruma še čakamo.