Malce bi se spet podal v nemške vode – stara travma – in počasi sestavljam svoj Wunschzettel. Do nemških avtorjev nimam nobenega odnosa, le redko uživam v njihovi moderni literaturi in se mi nasploh zdi, da še vedno travmirajo po dobi Manna, Grassa in Bölla. Kakšen Walser mi ne sede sploh, enako pa velja za skoraj celo Nemško čitalnico na TR/3, kljub nadvse prijazni pomoči in skrajni potrpežljivosti tam zaposlenega gospoda. Ah, ah.

Moj seznamček je trenutno:
– Mittelmäßiges Heimweh, Wilhelm Genazino
– Böse Schafe, Katja Lange-Müller
– Wallner beginnt zu fliegen, Thomas von Steinaecker
– Die Mittagsfrau, Julia Franck

A mi lahko kdo priporoči še kakšno dobro branje zadnjih desetih let?

jaz berem v nemscini vecinoma prevode iz eksoticnejsih jezikov. Npr. vse od Paasilinne, Mankella.

Jaz sem v zadnjem času prebral
Andreas Maier: Binkoštni torek in od Avstrijcev Josef Winkler: Ko bo nekoč tako daleč in Helga Pankraz: Amore. (Ne vem če ta dva štejeta zraven, verjamem, da je avstrijski literarni fazon nekaj povsem drugega.)

Izmera sveta (Daniel Kehlmann), ki je ravno izšla pri Modrijanu, je menda super truper in sploh. Meni je bila kar všeč Jaz in Kaminski (čeprav se je izkazala za hitro hlapljivo), in za tole se bom gotovo zagrebla. Lahko se pa pred mano že ti, ne bom zamerila. 🙂

Die Vermessung der Welt meni sploh ni sedla, ne vem zakaj, ceprav je imela velik uspeh pri kritikih in bralcih.

@jestadn: se strinjam, to bi bila rešitev, ampak po svoje se mi zdi bolje brati bodisi izvirnik bodisi slovenski prevod.

@iztok: Zapisujem 🙂 Glede Avstrijcev sem še posebej sumničav, ampak kdo ve, morda pa se bo kaj sprimilo name.

@Oja: Izmero sveta dodajam na seznam, vsekakor, še posebej ker je Jaz in Kaminski med redkimi nemškimi izdelki, ki niso na štirih kolesih in so se mi vtisnili v prijeten spomin. Pa četudi na koncu malo zvodeni, kot se je že nekdo tukaj pritoževal.