Živjo!
Če mi lahko pomagate (pa še obrazložite svoje predloge), bom zelo hvaležna. Tukaj so:

1. slikati s ptičje perspektive / slikati iz ptičje perspektive?

2. na območju slovenske Istre / na območju Slovenske Istre?

3. videli so same sebe / videli so sami sebe?

4. če se človek piše Birsa: Birsova spominska soba / Birsina spominska soba?

5. enako je z mano / isto je z mano?

Ne po znanju, ker tega nima dovolj, ampak po tem, kako se mi lepše sliši, bi jaz napisala takole:

slikati s ptičje perspektive
na območju Slovenske Istre
videli so sami sebe
Birsina spominska soba
enako je z menoj

Ne bi pa znala prav posebej razložiti, zakaj tako ! Bom počakala Filipovo razlago in razlago Slavistke!

marija (1)

joža napisal:

> Živjo!
> Če mi lahko pomagate (pa še obrazložite svoje predloge), bom
> zelo hvaležna. Tukaj so:

> 1. slikati s ptičje perspektive / slikati iz ptičje
> perspektive?

s ptičje perspektive
To pomeni, da smo zgoraj, NA nečem, in gledamo s tistega dol. Nismo V nečem, da bi gledali IZ tistega ven. Tu si lahko pomagamo s predlogi za kraje: smo v Ljubljani in gremo iz Ljubljane, smo na Vršiču (morju) in pošiljamo pozdrave z Vršiča (morja). Lahko pa tudi IZ morja, če kartico pišemo v vodi :))

> 2. na območju slovenske Istre / na območju Slovenske Istre?

Rekel bi, da slovenska Istra ni točno določen geopolitičen pojem (kot je Beneška Slovenija), zato bi pisal z malo (enako kot koroški Slovenci)

> 3. videli so same sebe / videli so sami sebe?

Težka. Morda je možno in pravilno oboje, kaj pa vem.

> 4. če se človek piše Birsa: Birsova spominska soba / Birsina
> spominska soba?

Če je ta človek moški, je Birsova, če je ženska (in najbrž še vedno človek :), je Birsina.

> 5. enako je z mano / isto je z mano?
Morda možno eno ali drugo, odvisno od konteksta. Precej bolj pa se nagibam k “enako”.

LP/Filip

1. slikati s ptičje perspektive / slikati iz ptičje perspektive?
edino pravilno je: slikati iz ptičje perspektive (ne “na perspektivi”, ampak “v perspektivi”, zato tudi “iz perspektive”)

2. na območju slovenske Istre / na območju Slovenske Istre?
slovenska Istra ni geografski pojem, zato prvi del imena, tj. slovenski, pišemo z malo začetnico – pokrajina je Istra, deli pa se na slovenski in hrvaški del, torej je pravilen zapis: slovenska Istra. Pa še nekaj: zakaj strahotno papirnato izražanje “na območju slovenske Istre”, ko pa je veliko bolje in preprosteje “v slovenski Istri “. Ne: na območju Ljubljane, ampak :v Ljubljani. Pač pa: neko starodavno ljudstvo je živelo na območju današnje Slovenije.

3. videli so same sebe / videli so sami sebe?
oboje

4. če se človek piše Birsa: Birsova spominska soba / Birsina spominska soba?
svojilni pridevnik iz moških imen na -a ima vedno končnico -ov/ev: Mihov, Žigov, Teslov, Goyev, Janšev (stavim, da vam ne bi nikoli prišlo na misel zapisati Janšina vlada), Krležev, torej tudi Birsova spominska soba

5. enako je z mano / isto je z mano?
enako je z mano

lektorca napisal:

>
> 1. slikati s ptičje perspektive / slikati iz ptičje
> perspektive?
> edino pravilno je: slikati iz ptičje perspektive (ne “na
> perspektivi”, ampak “v perspektivi”, zato tudi “iz
> perspektive”)

Z zgornjim se ne strinjam, kopiram iz SSKJ:

s te perspektive ga še ne poznaš s tega
stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive
zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je
stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo
aktualno v prihodnosti

Janez Sršen v priročniku Jezik naš vsakdanji (2. izdaja, 1998, str. 158) priporoča “iz perspektive”:

“iz ptičje perspektive, od zgoraj; problemi, gledani iz te perspektive, seveda pa npr. s tega stališča (prim. s kota -> iz kota)”

Filip je pri navajanju primerov iz SSKJ pozabil (?) omeniti (zanj?) zoprno podrobnost, da so namreč vsi navedeni primeri v SSKJ stilsko označeni (publ.)!
Če gre za namerno zavajanje z namenom “zmage” v (anonimnem)petelinjenju, je res obžalovanja in pomilovanja vredno …

V SSKJ pa tudi v SP se sicer v zvezi s perspektivo navaja zgolj predložna zveza “v perspektivi”, iz česar tudi izhajata “lektorčin” in Sršenov nasvet. Jaz bi ob pomanjkanju prepričljivejših nasprotnih argumentov torej uporabil “iz perspektive” in se zahvalil “lektorci” za dober nasvet.

Če še enkrat pogledate moj prispevek, nisem pozabil omeniti, da je raba stilsko označena (nekam se je izgubil le prvi “publ.” – pa še vedno lahko grevsak gledat v SSKJ).

Najmanj, pri čemer vseeno vztrajam, je, da ptičja in žabja perspektiva nista zadosti jasno obrazloženi v normativnih virih. Vsakega priročnika pač ne morem jemati za zakon. Konec koncev, tudi pri izrazu “s te perspektive ga še ne poznaš” je uporabljen predlog “s” in ne “iz”. Seveda pa SSKJ pojasnjuje, da je primerneje uporabiti recimo “s tega stališča”.

Morda je štos v tem, da je beseda “perspektiva” v našem primeru uporabljena v dokaj drugačnem pomenu od pomena, ki je v SSKJ razložen pod 2.

Glede petelinjenja – nekaj malega perja mi je še ostalo, no.