nehajte se pretvarjat kako ste empatični

To zmorejo le tisti, ki imajo sami narcistično motnjo in se s podobno osebo poistovetijo.

Na podlagi dejstev, tudi sam spadaš med njih.

Osebe z duševnimi in psihičnimi motnjami potrebujejo predvsem dosledno strokovno pomoč, ta pa ne sme biti čustveno obremenjena. Zato pa ne sme psihiater zdraviti svojcev.
Empatičen si vsekakor lahko z njegovo situacijo, pač pa mu s tem nisi v nobeno pomoč, če nisi dosleden.

Nehajte nakladat bedarije!! To da je empatija sposobnost kapirati občutke drugega, je neumnost. Dokazano je, da je že dveletni otrok sposoben razumeti občutke drugih ljudi in joka, ko je drugi žalosten itd. To je sposoben vsak, razlika je samo v tem ali ti dol visi če nekdo trpi (ene psihopate to celo vzburja) ali pa se te dotakne, ti ni vseeno, hočeš popravit zadeve. To je vse. Vsak ki je že kdaj doživel recimo fizično bolečino (in jo je že vsak zagotovo, tudi otroci) zastopi občutke drugega ko ga nekaj grozno boli.

in veliki večini dol visi. Razumejo in se znajo vživeti v trpljenje drugega ampak jih to ne briga. Zato se ne vživljajo. kaj ne kapirate? Empatičen je dejansko tisti ki tudi kaj naredi za trpečega, ne pa samo tak ki se zna v to vživeti, pa gre dalje in se s tem ne ukvarja. In teh prvih skoraj ni!!!! Briga vas!

zakaj sem dala primer da bi vsak svojo bolezen zagotovo ruknil neznancu, če bi bilo to možno? Ker je to ultimativni pokazatelj ali je oseba res empatična ali ne. Nekdo z resnično empatijo se bo s svojo boleznijo spopadel in z boleznijo svojih ljubih in tudi če bi imel možnost le-to predati drugemu, tega ne bi naredil, ker ne bi hotel da nekdo drug namesto njega trpi. AMPAK OGROMNA VEČINA BI TO NAREDILA v sekundi, če bi to pomenilo da on sam ne bo trpel. Ne se sprenevedat in bluzit v tri krasne. Tako pač je.

Za nehajte495

Da bi nekomu želel svoje izgube, bolezni in podobno, je navadna zloba, ne vidim nobene povezave z empatijo ali nje pomanjkanjem.
Normalen človek tudi nesimpatičnim ne bo želel slabega. Take ignoriraš in pika, ne pa da bi se z njimi ukvarjal celo takrat, ko imaš svoje probleme.

jaja, ti si pa itak znana nakladačka tu gor in ne prav pri bistrih. dokler si zdrava in ti nič ni razen običajnih težav in težavic, lahko nakladaš, kako bi samo zlobneži svojo bolezen ali izgubo rade volje naprtili drugemu, če bi bilo to mogoče.

Dejstvo je, da bi to naredilo 99,9 % ljudi, če bi se dalo in če seveda nihče ne bi vedel da si to naredil. Dokaz za to je, ko nekdo dobi neko neozdravljivo bolezen, terminalno ali doživljenjsko, ki mu popolnoma spremeni lajf in se čisto vsak na začetku sprašuje “zakaj ravno jaz”???? Vsi bi v tisti fazi če bi bilo možno to bolezen takoj prenesli na neznanca, če bi to pomenilo da bo vse tako kot je bilo pred to diagnozo. VSI, taki kot ti celo prvi v vrsti. Prizna pa nihče ne, itak da ne.

Kdo ti kaj hoče avtorica, bajsa nagravžna denelajsasata.

Jaz sovražim ljudi. Resje toleriram. Natanko dva pa sta mi ri srcu.

Zdaj pa odjebi nazaj v svoje nedeljsko popoldne in si natakni gobec na svoj umazan jezik in pejd oprat svojo staro ofucano fuflo.

Mislim, da si predstavila svoje lastno razmišljanje in iščeš tukaj potrditev, da si normalna (enaka večini). Ali pa si celo domišljaš, da ti predstavljaš tistega 0,1% svetnikov, ki bi samaritansko trpeli še namesto drugih, če bi bilo izvedljivo.

Ženska, ti si resno bolana, le da tvoja bolezen mora hudičevo boleti tvojo okolico, ne tebe.
Nobena potrditev množice ti ne bo zmanjšala slabe vesti, veš. Boš kar lepo sama umirala z njo in prosila, naj se hitro konča.

Ali pa si celo domišljaš, da ti predstavljaš tistega 0,1% svetnikov, ki bi samaritansko trpeli še namesto drugih, če bi bilo izvedljivo.

Si debilka? Ta 0,1% ne bi nič samaritansko trpeli “namesto drugih”, budala!  Ti bi sprejeli SVOJO bolezen in je ne bi dali naprej drugemu tudi če bi to blo mogoče. in ne, nisem med njimi kot tudi ti debilno nisi. Vsi ostali bi pa svoje trpljenje rade volje naprej predali, če bi se to dalo. Da to bedaki ne zmorete priznat je pa pričakovano.

Vidim, da nisi nikoli imela stika z nekom, ki izve za resno diagnozo. Ali pa si mu skrajno neempatično in filtrirano prisluhnila.

Saj nisi prva na svetu, ki bi rada druge povabila reševati tvoje težave. Tako funkcionirajo tisti, ki zaresnih (fizično zdravstvenih) težav nimajo in jih je takega stanja tudi na smrt strah. Običajno upravičeno, ker pri sebi vedo, da jim bližnji ne bodo stali ob strani, sami pa bodo ob najbolj bolečem trenutku dobili svojo dozo zlobe vrnjeno z obrestmi vred.

Dve skupini imamo tistih, ki so postavljeni pred vprašanje “zakaj ravno jaz?”. Ena skupina se zjoče, nato pa solze obriše in se odloči boriti z upanjem na zmago. Druga skupina se zjoče, se pripravi na konec in preda. Nobeden med njimi ne pomisli, da bi iskal žrtev, ki bo trpela namesto njega. Se pa zavedajo, da bodo bližnji trpeli skupaj z njimi in jim je žal, da bo tako.

Na nekaj tisoč se pa najde ena zloba, ki bi utopila koga drugega, če bi to njega rešilo. Ta pa je res le po čudežu lahko deležen empatije in pomoči, pa še to ne po svoji zaslugi, temveč zato, ker ima srečo, da je v bližini kak dober človek.

Sicer sem pa vesela, da je najina antipatija vzajemna. Niti sekundo ne bi hotela pripadati ljudem s tvojim razmišljanjem.

Jaz pa popolnoma razumem kaj poskuša avtorica povedati. In se seveda strinjam. Le kdo ki so mu recimo diagnosticirali napredovalega raka in samo še 2 mes življenja, star je pa šele 35 let in z malimi otroki ne bi tega naprtil nekomu drugemu če bi bilo možno. nekemu neznancu, če bi lahko izbiral nekomu 86 let staremu betežnemu itd.

zakaj je to tako težko priznati? jasno da bi se vsak želel otresti svojih hudih bolezni na tak način. predaš neznancu in nimaš več težav. zdaj ne vem ali ne razumete kaj govori avtorica ali pa živite v zanikanju. Sama se nimam za zlobno osebo, velikokrat pomagam manj srečnim kot sem sama. pa vendar. če bi se soočila s čim terminalnim in hudim, pa da mi vesolje da možnost da to prenesem na nekoga xy, no lepo vas prosim, kdo tega ne bi izkoristil?? ali se temu reče da nismo empatični, tega pa ne vem. morda pa res.

Dobro je, Koki! Si se že podpisal. Koliko žensk je ta vikend v tebi? Poleg Frede, Užaljene in trenutne v tej temi?

Vsak cajt te bo spet zvilo, polna luna ti nabija.

Nobeden med njimi ne pomisli, da bi iskal žrtev, ki bo trpela namesto njega.

seveda ne, ker to ni opcija! Kaj pa če bi bila? resno misliš, da je večina ne bi izkoristila?

Si pa naivna. Ali pa pač butasta, kdo ve.

popoln lapsus, itak. nobena Kura nisem. Ne bi moglo biti dlje od resnice.

A kdo v hudi bolezni razmislja o namisljenih scenarijih?

se strinjam za avtorjem. seveda bi večina butnila svoje težave drugemu na hrbet če bi se to dalo.

Da vam to ni takoj jasno, je pa res zaskrbljujoče.

Primer: danes dobiš diagnozo maligni rak v možganih.

Star si 40, še 50 let pred seboj, otroci najstniki.

Opciji:

Greš na možgansko operacijo, odstranijo ti raka, vendar se je že razširil, ob konstantnem trpljenju ti ostane še kake dve leti življenja.

ali

Raka nimaš, življenje je sijajno, tvojga raka premestijo na nepokretnega 85-letnega starčka v DSO, ki že 10 let prosi za smrt.

Resno se ne bi večina odločila za drugo opcijo? RESNO???? dajte nehat srat!

Seveda ne, ker gre za fikcijo, pravljico. Ampak avtorica je dala primer, kaj bi izbrali ljudje, če bi se to dalo. In ima popolnoma prav. Vsak bi izbral to kar pravi ona. Je to dokaz, da prava empatija in čutenje do drugega ne obstaja v reali, da se samo pretvarjamo, da smo empatični, ker je to družbeno sprejemljivo in ker s tem pač nič ne izgubimo, če se delamo da smo empati? Ja, po moje ima tudi v tem prav.

No, o tem govorim. Hvala!

S tem, da grem celo korak dlje in rečem, da sploh ni nujno da bi svojo bolezen prenesli na nekega starca. Tudi če bi bila možnost, da se prenese na neznanca, in da pač ne veš, koga bo butnilo, samo to veš, da je neznanec in da nikoli ne bo nihče izvedel, niti ti, za koga je šlo, bi to ogromna večina izkoristila.  ker nam dejansko dol visi za nekoga, ki ga ne poznamo, ga nikoli nismo srečali in ga tudi nikoli ne bomo. Pika!

? tudi po tisoči reinkarnaciji (če bi bila možna) sem raje naivna in do konca zabita, kakor da bi se rodila v tvoji bližini ali tebi podobna.

Res sreča, da bolezni niso prenosljive, okoli tebe bi bila puščava.

Zdaj si pa pojdi poiskat koga drugega za tvoje fiktivne pričkarije.

Iz ordinacije Dr. Stokandic vam sporocamo zalostno vest, da svojih psihicnih tezav na zalost ne morete prenesti na druge, pa si lahko se tako zelite. Lahko vam svetujemo le povecanje doze predpisanih zdravil, kadar se pojavijo taksne misli. 🙂

tudi po tisoči reinkarnaciji (če bi bila možna) sem raje naivna in do konca zabita, kakor da bi se rodila v tvoji bližini ali tebi podobna.

nič bat, kot rečeno bi bila obkrožena z meni podobnimi, ker bi čisto vsak izbral to, o čemer govorim. Ti med prvimi. Da tega niti na anonimnem forumu ne zmoreš priznat (ali pa sploh ne veš o čem teče beseda, ker si preglupa), pa o tebi pove samo to, da moraš še sama pred seboj nositi masko nekega višjega, boljšega bitja, da ja ne bi ta maska padla in bi se ti sama pred sabo razkrila taka kot v resnici si. Bedno!

Vsak zase ve koliko je dejansko do koga empatičen in na kakšen način bo empatijo izrazil. Kdo ste vi, da boste druge predalčkali. Pojma nimate. Tudi zaigrana ali naučena empatija je bolje kot nič!

Si je neka ženska po spontanem splavu dovolila javno grajat druge, kako bi se morali na to odzvat in na kakšen način bi ji morali izrekati sožalje. Na žalost ni dojela, da smo si ljudje različni in da vsak drugače preboleva  izgubo in da nekateri različno dojemajo odziv okolice.

Kdor daruje svojo bolezen, trpljenje, bolečino za dobro koga drugega, se lahko hudo zmanjša za polovico.

@O empatiji
Tudi zaigrana ali naučena empatija je bolje kot nič!

Nope! Zaigrana ali (pri)ucena empatija je laz, hinavstvo.
Dalec od tega, da je to dvoje bolje, kot nic. ?

To ni le hinavstvo, ampak znaki prikritega narcisa.

https://aktivni.metropolitan.si/psihologija/4-vedenjski-vzorci-ki-razkrijejo-prikritega-narcisa/

Potem sebe štej med hinavce. Hinavec je vsakdo, eni bolj drugi manj.

Isto je z bednimi izjavami “jaz se nikoli ne lažem ali jaz sem iskrena oseba”. Človeka, ki se ne bi zlagal, ni.

S tako družbo se ti še pohvališ?  Boh se usmili!

Škoda, da bolezni niso prenosljive, rad bi videl tebe in to tvojo hvalevredno družbo, kako bi ugonabljali eden drugega! Točno to si tudi zaslužite.

Normalen človek nikoli ne bi pomislil svoje tegobe prelagati na druge. Niti na sovražnike ne. Niti hipotetično ne.

Tak razmislek pride na pamet samo totalnemu psihopatu. Niti za razpravo iz zajebancije ne more zdrav um vprašati kaj takega. Pa še prepiralo bi se, budalo eno.

Avtor(ica), tebe je treba nujno stlačit na zaprti oddelek. Trajno.