nehajte se pretvarjat kako ste empatični

Resnično empatijo čutimo samo do nam ljubih oseb in do nikogar drugega. Recimo danes dobite diagnozo neozdravljive bolezni. Dajte mi povedat, kdo od vas je ne bi, če bi bilo to možno, predal naprej nekemu neznancu. Ali celo znancu, sodelavcu itd. Vsi bi to naredili brez izjeme, samo da vi ne trpite.

Briga vas za neznanca, ki bi mu povzročili bolezen in trpljenje! Ali vam umre otrok v nesreči. In imate možnost predati to tragedijo nekemu neznancu. Bi vas empatija ustavila pri tem? Ne bi!!!

Torej ne bluzite o empatiji. Ja, jo čutimo vsi, ko vidimo, da nekdo po nepotrebnem trpi. In bi radi pomagali in tudi nekateri res pomagajo, ampak nikoli z nečim, s čimer bi dejansko sebi bistveno okrnili kvaliteto življenja. Bi vzeli njegovo kalvarijo nase? Nikakor ne!

Empatijo čutimo zgolj in edino do oseb, ki jih imamo radi in ki bi namesto njih tudi trpeli, če bi se dalo. Face it!

se strinjam, prave empatije do neznancev itak ni. Ne obstaja. Lahko ti je nekoga žal, hkrati ga pa pozabiš v parih minutah ko greš mimo ali pa gledaš po TV.

edina prava empatija obstaja do tistih ki jih imamo radi. Ožja družina vsekakor. Pa kak res dober prijatelj. Vse ostalo je pesek v oči. nikomur ni resnično mar trpljenje nekega neznanca oz vsaj ne v takem obsegu da bi kaj v zvezi s tem drastično spremenil in sam imel probleme glede tega.

Hm. Zdi se, da mešate empatijo z odvisnostnimi potezami in vlogo rešitelja v dramskem trikotniku.

Zanimivo. kaj  pa ti meniš, da je empatija? Da se znaš vživeti v čustva enega trpečega in to je to? Ja, čutiš da bi bilo sranje če bi se tebi dogajalo to kar se njemu in si vesel da se ti ne. Empatija na vrhuncu.

Ali pa malo drugace, ves kako zgleda sranje v zivljenju, si dal skozi nekaj razlicnih in socustvujes z osebo, jo tolazis, ji poves, kaj si ti naredil prav in kaj napacno, ko si bil v sranju.

Empatije nima tisti, ki ni dozivel dobro in slabo v zivljenju, bi celo lahko rekli, kdor ni ZNAL DOZIVETI dobro in slabo.

Prevzeti nase slabo, ja, sem si zelela, ko se je prijateljici nekaj mesecev za menoj zgodila ista stvar, sama sem ze prezivela, bilo mi je pa neskoncno hudo za njo, da mora po isti poti in bi vzela vso njeno bolecino nase, ce bi le lahko.

Tudi pri neznancih mi je najprej hudo, ker morajo skozi to sranje, ampak tak je lajf, morajo to dati skozi in jim zazelim, da opravijo cim lazje in tem bolje.

Predati nekomu svojo nesreco, da je se ti resis, je pa podlo in grozljivo, enako kot bi vzel pistolo in cloveka sam ubil.

Avtor teme… Zakaj pomisliš, da bi v tem hipotetičnem primeru, ki ga navaja si želel, da bi to imeli nekdo drug in ne ti…

Jaz nikoli ne bi pomislila tega… Jaz bi pomislila, naj pri meni izgine in smo vsi zdravi… nikakor ne da ima nekdo drug namesto mene…

In to kar podarite se zdi kot opravičevanje za neempaticnost. Kao saj ne obstaja, pač je vseeno, če smo nesramni, neempaticni, privoščljivo. Pa to ni res.

Kolikor me spomin ne vara, poznamo različne vrste empatije.

To, kar opisujete – da je nekdo pripravljen nase prevzeti trpljenje/težave drugega, je samo ena vrsta empatije, mislim, da se temu reče “sočutje na najvišji ravni” in povsem normalno je, da tega ne čutimo do neznancev. Takšno sočutje čutimo recimo do svojega otroka, partnerja, najboljšega prijatelja… skratka nekoga, ki nam je blizu.

Če ima oseba takšno “sočutje” do bežnih znancev, to ni znak neke zdrave empatije, ampak kaže na samopožrtvovalnost, nesposobnost postavljanja osebnih meja, samozanikanje, skratka neke nezdrave vzorce.

To ne pomeni, da nismo empatična oseba, ko gre za ljudi, ki jih slabše poznamo ali jih sploh ne poznamo, saj empatija v osnovi pomeni sposobnost, da se vživimo v misli, čustva, perspektivo druge osebe, kljub temu, da se z njo morda ne strinjamo ali ne doživljamo istih stvari.

Če nekdo čuti enako stopnjo empatije do sebi ljubih ljudi in popolnih neznancev, je z njim verjetno nekaj narobe, oziroma v resnici ne gre za empatijo.

Zabita čreda pozna samo egoizem.

Zato so v sistemu zabite črede najbolj uspešni tisti, ki so največji egoisti in psihopati.

Sebično preživetje, kjer bi škodo prenesli na drugega, NI empatija, temveč je strah pred bolečino.

Empatija ni to, da bi “prenesli bolečino iz drugega nase” ampak to, da sprejmemo lastno bolečino, ne da bi jo projicirala na druge, saj se zavedamo, da bi s tem le razširili krog razboljenih, ne da bi odpravili lastno bolečino.

Čudno, da  te še niso ukradli. Super si napisal!

Pojma nimaš, kaj je empatija. Zato, ker empatijo enačiš s simpatijo. Empatija je sposobnost razumeti čustva ali celo razumeti razmišljanje nekoga drugega, brez da sploh čutiš kakšno čustvo do njega. Skrajna oblika empatije je recimo kriminalist, ki lovi serijskega morilca. En klinc sočustvuje z njim, le poskuša razumeti kako razmišlja in kaj čuti. Ali pa recimo zdravnik, ki zdravi na smrt bolnega… etc, etc.

Najvišja oblika, ki jo lahko dosežeš kot empat je “Heyoka empat”… kjer na situacije gledaš pogosto na moteče, smešne in včasih neprijetne načine, brez da se te to v resnici čustveno dotakne. Recimo eden od takšnih je Ricky Garvis in njegove zajebancije na podelitvah Oskarjev… kjer se vsi kislo smejijo, ker vedo da jim je nalil čistega vina… skozi humor.

.https://www.youtube.com/watch?v=o1JOFhfoAD4

Idesi, napisal si debilnost.

Empatijo omogočajo zrcalni nevroni in pomeni zmožnost zaznavanja čustev in izkušenj druge osebe zunaj lastne perspektive,

Kar ti opisuješ, pa je simpatija.

Epic fail… Nič ne enači empatije s simpatijo.. Prav ti je napisala…

Noup… ker je napaka v razmišljanju že v prvem stavku… “Resnično empatijo čutimo samo do nam ljubih oseb in do nikogar drugega.”… kar nakazuje enačenje empatije s simpatijo. 

Ti pa čist preveč poenostavljaš, kr odmislu si miselne procese, zaznavanje itd..  In pa pomembno je tut projiciranje sebe v situacijo drugega, ne gre se sam za zaznave zunaj lastne perspektve.

Ma desi še kk prav, če znaš sprejet svojo bolečino -postajaš bolj zrel. Tu se pol naredi prostor za povezovanje, namesto da trpljenje siliš drugemu -ga vzameš v pomoč pr razmevanju in sočutju. Za to pa nucaš pogum.

Robi robi 🙂

Enostavna razlika med simpatijo in empatijo.

Situacija, ko Robi9 pade na rit.

Simpatija: “Ojoj, ubogi Robi”

Empatija: “Ojoj, to pa mora boleti, si dobro?”

Spet en šum v komunikaciji. Če bi si vsi po vrsti empatijo predstavljali na enak način, te teme in celega kupa brezveznega blebetanja ne bi bilo.

A mi lahko poveš kaj sploh je empatija. Recimo lahko se vživim v nekoga ki trpi, do te mere, da prav začutim eno nelagodje, celo bolečino, ampak na testih za empata sem pa pogrnil. Od kje ta bolečina- iz mojih lastnih izkušenj?

Empatija je, da si sposoben sprejeti, potrditi custva drugega. Mu stati ob strani.

Prevzeti trpljenje, bolecino drugega je pa neumnost, znak sibkosti. Nesposobnost soocenja. Vsak ima svoje preizkusnje.

????? Kje ti vidiš simpatijo tukaj iz tega?  Mogoče preveč dobesedno bereš, meni je jasno kaj je hotela povedati.

Ta tema je spet odličen dokaz, da zabita fuknjena čreda nima empatije, ampak le svoj egoizem in svojo zlobo, za katero se skriva narcisem in psihopatski karakterji. Že same izjave neke budale fuknjene, psihopatske, da mu ni mar, kako nekdo drug tretira druge ljudi, je dokaz psihopatskega bolanega karakterja.

Svoje trditve, kot vedno, utemeljujem na dejanskem stanju in dejansko stanje je takšno, da je zabita čreda v realnosti razdvojena, sovražna, odtujena in da podpira pasihopate, ki so odsev resnice zabite črede. Če bi zabita čreda posedovala empatijo, kot se spet pretvarja in laže, v tem svetu ne bi vladali psihopati in zabita čreda ne bi propadala.

Sympathy Creates Separation 

Slovar Merriam-Webster opredeljuje sočutje kot »občutek, da vam je mar za težave, žalost, nesrečo itd. nekoga drugega in da vam je žal zanje«. Velikokrat je sočutje primerno čustvo za težko situacijo. Vendar pa sočutje loči vas od osebe, ki se bori.

Empathy Fosters Connection 

Empatija je opredeljena kot »občutek, da razumeš in deliš izkušnje in čustva druge osebe« ali »sposobnost deliti čustva nekoga drugega«. Gre za pogled na stvari z vidika druge osebe in poskus razumevanja, zakaj se počuti tako, kot se. Empatija ni lahka. Zahteva ogromno ranljivosti, da poslušaš brez obsojanja in se vidiš v boju druge osebe. Empatija je lahko neprijetna, še posebej, če nekoga podpiraš v težkih časih. Empatija ne pomeni, kako popraviti drugo osebo, temveč poslušati bolečino druge osebe in deliti njene težke misli in občutke. Ljudje, ki jim grozi samomor, pogosto izražajo osamljenost in bolečino z besedami in dejanji. Občutek imajo, kot da nihče ne more razumeti njihovega boja. Ko jim izrazite empatijo, to zmanjša njihov občutek nerazumevanja in obsojanja.

https://www.psychmc.com/empathy-vs-sympathy/

Lloyd kaj se dogaja s tabo? Iz zajebanta si prešel v iskalca sebe al kak..

Kakorkol, če si začutu bolečino ob krizi drugega, si empatičn, ti testi so nastavljeni tk, da enostavno ne pokrivajo vsega. Mehanizmi niso prilagojeni vsakemu posameziku posebaj in so le nek grob začrtan okvir nečesa kar bi naj blo in blabla. Ni nujno, da so v testu bli izpostavljeni držljaji, ki si jim ti v real lajfu bolj podvržen. Tvoja empatičnost pač ni izražena na način, kt jo test meri.

Da tebe ob tuji bolečini nekaj boli je pogosto spomin, nekaj kar je v tebi. Lh da si kdaj kaj doživel, na kar ti reagira telo, lh pa da si pč močno senzibiln, po domače ena navadna jokica 🙂 kar pa je lepo v tem brezčutnem svetu.

Preprosto: vživeti se (empatija) in čutoti naklonjenost do (simpatija).

Obe besedi izhajata iz starogrščine in imata korem v pathos s predpono.

Mi lahko razložiš na primeru prvega stavka… zakaj bi v psihologiji uporabljali dva različna pojma če je dovolj eden?

Mimo grede… empatija je eden od najbolj narobe razumljenih in zlorabljenih pojmov po mojem mnenju. Ker se veliko krat poskuša empatičnost čim bolj približati simpatiji. Ker to povzroča to… da ne želimo razumeti drugih, če nam niso simpatični. Skarjno gnojišče, ki povzroča še večja deljenja. ?

Sicer pa je frogica na kratko dala odličen primer med simpatijo in empatijo.

Daj Robi, ne podpiramo VSI NAPAČNE vrednote. Tk, da s tem posploševanjem in žaljenjem več poveš o sebi kot o nas drugih.

Odsotnost upora ne morš enačit z odsotnostjo sočutja. Smo pač tut kot ti, ujeti v sistem, ki nas sili k temu, da nekak preživimo, ti pa poleg vsega pač TULIŠ-na nas! To je tvoj domet, na nas ! 🙂

Oblast ni zrcalo naše ZLOBE, ampak je zrcalo IZKORIŠČANJA NAŠEGA ZAUPANJA.

Verjameš, da družba propada obenem pa širiš še več cinizma in sovraštva- vse to ni VIŠJA oblika zavesti.

Družba se s tvojim dodatnim prezirom ne bo popravila.

ZATO SI PA SMOTAN in tečn !