nego in poziv
Definicija hrvatizma? Fobija pred skupnim izvorom (besed) z našimi južnimi sosedi, kajti odkar smo samostojni, zdaj pa še v EU, bomo prečistili slovenščino, dokler nam ne bo ostalo tistih deset čisto zares slovenskih besed.
Ok, tole je malo za hec, vendar v resnici ni videti, da bi za tem čiščenjem jezika stalo kaj drugega. Druga stvar je pri besedah, ki se res umikajo iz rabe in jih SSKJ kvalificira kot raba peša, starinsko, zastarelo. Recimo nego ima oba kval., starinsko (v pomenu kakor) in zastarelo (v pomenu razen). Ali pa značiti – SSKJ pravi, da je starinski, v SP ga itak ni več, čeprav ima dva pomena in je le prvi (recimo) hrvatizem: pomeniti, medtem ko drugi – označevati, določati – ni.
Nisem etimologinja niti nimam etimološkega slovarja, da bi lahko trdila, katere besede so se iz našega prajezika (starocerkvene slovanščine) razvile neposredno v slovenske (če sploh), katere pa prek rabe hrvatizmov, srbizmov idr. južnih -izmov. Se mi pa zdi zamalo, da stroka izvaja nekakšen besedni genocid nad južnimi -izmi; ne, ker bi zagovarjala ilirizem, daleč od tega; le zato, ker ostaja dejstvo, da vsi ti jeziki koreninijo v istem izvoru. In če prevzemamo številne anglizme (in germanizme itd.), nikakor ni logično, da bi iztrebljali iz jezika besede, ki so morda res hrvatizmi/srbizmi, ki pa so se že povsem vrasle v rabo in v sam jezik (npr. značilnost!) in so vsaj v preteklosti bile tudi naše, česar za romanske in germanske jezike ne moremo trditi.
Poziv zaenkrat še ni na črni listi, le v pomenu klic ima kvalifikator knjižno (SSKJ) oz. neobčevalno (SP).
K.