Dnevnik? Misliš roman v obliki dnevniškega zapisa? Ne, ne gre za to.
Namenilnik ali pogovorni jezik ali moderna vokalna redukcija (vem, da ne gre za eno in isto, le zapis je isti, brez končnega -i), kakor že, če bi se to pojavljalo le v dialogih, bi se dalo razumeti kot pogovorni jezik (čeprav – govorim na splošno – je za to, da dosežemo pogovorni jezik, treba še česa, ne le moderne vokalne redukcije). A se pojavlja skozi celotno besedilo (tu in tam vmes pa pravilni nedoločnik). Tudi sklanjanje Jovo – Jovota se npr. ne pojavi v dialogu, ampak v “zunanjem” besedilu.

Ste že kdaj slišali za Prešernov pregovor:”Le čevlje sodi naj Kopitar!”
Kritiziraj, a le v mejah normale. Zatorej- kritike so dovoljene, pljuvanje po tujem delu pa ne, razen če je kdo izmed vas, razvpitih kritikov, že napisal in izdal knjigo. V tem primeru se mu opravičujem, čeprav se mi njegovo ravnanje ne zdi čisto upravičeno.

In peku smeš reči, da je zažgal kruh, samo, če si ga kdaj pekel že sam …

za Cankarjevo tekmovanje sem tudi jaz morala prebrati to knjigo. Že res, da sem otrok, a se mi zdi, da je knjiga namenjena nam, otrokom, ne butastim odraslim, ki so povečini že pozabili, kako je, ko še nimaš za seboj 13 šol in 5 univerz. Desa piše za nas, ne za vas. Piše, kot je primerno za otroke. Večina nas ni pravopisnih genijev. Moja stara mama je slavistka in tudi ona mora marsikdaj pogledati v Slovenski pravopis. Sploh pa je Desa umetnica, umetniki pa so svojeglavi in ne marajo mej. Zakaj bi se toraj omejevala z vejicami in pravilnimi rabami?
Lep pozdrav

Kerstin je pa itak vedno najbolj pametna, ko je treba postavljati vejice in iskati napake pri drugih 🙂 škoda da ni tako natančna tudi pri sebi.

Tudi sam se kar dobro spoznam na slovenščino in sem strasten pisatelj, ko pa sem bral knjigo Nebo v očesu lipicanca, sem se posvetil le vsebini in ne vejicam. Prebral sem že veliko knjig in spisov in menim da se lahko popolnoma vsak bralec knjigi posveti tudi, če ima kje kakšen veznik na napačnem mestu. V tej knjigi osebno napak sploh nisem opazil in jih tudi ostali ne bi, če jih ne bi iskali.

To naj bi bil posmeh ali potrdilo? Kljub temu, da učim slovenščino, mi besedne igre niso ravno blizu.

Tudi jaz sem morala prebrati to knjigo za Cankarjevo tekmovanje poleg tega pa jo imamo tudi za domače branje. To pomeni da se je ta tudi učiteljici slovenščine zdela knjiga primerna. Za nas otroke(saj za mene in cel moj razred) se je ta knjiga zdela lahka za prebrati in zanimiva. Pa sem v najvišjem nivoju pri slovenščini. In potem vidim tukaj neko pikolovsko ocenitev napak v knjigi. In si mislim resno?!?.
Meni se zdi da mlajše bralce (ne vas odrasle) knjiga prav pritegne če ni vse vse v zborni knjižni slovenščini.

Slovnična pravila niso le nadležnost pri pouku slovenščine – čeprav so bila zame daleč od užitka. Če ne drugega ima ustrezna uporaba jezika vpliv na pomen stavka. Postavitev vejice lahko odloča o življenju posameznika, saj vsi poznamo znamenito poved, kajne:
Obesiti ne pomilostiti.
Ali naj bi to pomenilo:
Obesiti, ne pomilostiti.
Ali:
Obesiti ne, pomilostiti.

Slovnica je pomembna.

Joj kako ste pikolovski. Koga pa zanima kje je postavljena vejica in kdo koga kliče na balkon. Jaz sem z veseljem prebral knjigo in niti opazil nisem kje kaj manjka. Knjiga je zelo primerna za vse najstnike saj v njej podrobno opisuje težave s katerimi se mi najstniki srečujemo in da se nobena taka stvar ne konča dobro vi pa greste kritizirat majhne napakice.

Tudi jaz sem jo brala za tekmovanje in res, super je napisana, luštna zgodba. Pa poglejmo: Ivan Cankar je pisal več kot 100 let nazaj in se mi zdi da so najstniki takrat živeli čisto drugače! Mislite da niso razmislili ko so to knjigo izbrali za tekmovanje?! Ta knjiga opisuje dandanašnje najstniško življenje in je zato tudi napisana v ”jeziku današnje generacije”. Mislite da se najstnikom še napake da iskat po knjigi?! Potem pa še uporabniška imena kot je tole – desa muck je napisala ogabno knjigo – a ste normalni?! Aja in za tiste ki ne veste – na Cankarjevem tekmovanju se piše spis zato je pomembna VSEBINA knjige in domišljija bralca! Zato prosim, skulirajte se!

lepo vas prosim, no… prepričan sem, da se knjiga tistim, katerim je bila namenjena( najstnikom, ki še vedno berejo mladinske romane) zagotovo ni zdela nekvalitetna iz tega stališča… jaz bi kot kritično bolj izpostavil maloumnost in preprostost te knjige, ki pa je bila vsem tem njenim slabostim navkljub izbrana za cankarjevo tekmovanje! Osebno sem si, ko sem izvedel, o čem knjiga govori, premislil in se odločil za nesodelovanje na tem tekmovanju!

Spet gre za čisto slovensko grupiranje. Razumem, da je večini otrok povsem vseeno, ali v knjigi manjka dvajset ločil ali jih je trideset preveč. Malce me čudi, da je slovenist, ki tedensko popravlja naloge, med branjem knjige tako nepozoren na pravila. Mogoče je tudi to dober pristop k branju, meni tega ne bi uspelo. Gre za to, da naj bi bila vsaka knjiga čim bolj popolna, seveda v tem smislu, da ima čim manj zatipkov, in čim manj pravopisnih napak. Mogoče so bili nekateri v tem pogledu tukaj preostri, treba pa je priznati, da naj bi vsak založnik težil k čim boljšemu izdelku. Problem je večplasten.

Kakšne težave si delate s par desinimi napakami. Knjiga se mi zdi super, napake so neopazne, razen če jih iščeš. Če iščeš slabe stvari jih boš vedno in povsod našel. Kerstin, bravo našla si veliko napak, ampak vprašaj se če si sposobna napisati knjigo s tako vsebino, ki bo pritegnila toliko bralcev kot jih je desina. Sem učenka devetega razreda in tekmujem na cankarjevem tekmovanju, uvrstila sem se tudi na prej na področno in morda se bom tudi na državno. Nobenega izmed svojih vrstnikov še nisem slišala reči kaj slabega glede knjige. Torej:VŠEČ JE TISTIM, KATERIM JE NAMENJENA!!!

@Lipica:
Kerstin je – poleg drugih knjig – napisala tudi roman, ki je med bralci zelo priljubljen in se dobro izposoja, za še eno, ki je izšla nedavno, pa tudi kaže, da bo uspešna.

Strinjam se z vsemi podporniki knjige Nebo v očesu Lipicanca. Moje mnenje je, da pravilna postavitev vejic in slovničnost ni tako močno pomembna. Slišala sem veliko ljudi, ki so rekli, da jim je knjiga ZELO všeč in so jo večkrat prebrali. Mislite, da se knjiga ocenjuje po slovnični pravilnosti ali po vsebini? Če se po pravilnosti, potem sploh ne vem zakaj jih moramo mladi brati. No če ne pa mi povejte katera stvar se pri Cankarjevem tekmovanju točkuje z več točkami; vsebina ali slovnična pravilnost? No, res me zanima knjiga od Kersti, res bi jo rada prebrala, zato bi prosila za naslov?

Ps: Opravičujem se, če sem pozabila kakšno vejico 😉

Takole na kratko: eno je osnova drugega. Ne gre za ali – ali. Tako kot ne more biti knjiga dobra, če je slovnično sicer brezhibna, a vsebinsko/slogovno slaba, pomanjkljiva. Morda primerjava. Imaš odlično blago in odličen kroj, a še vedno potrebuješ tudi odličnega “obrtnika”, da bo obleka res odlična in kakovostno izdelana. Če bodo šivi površni, če bodo ponekod manjkali in bodo luknje, če bo rob neraven itd., bo kljub dobremu blagu in kroju obleka slabša, kot bi lahko bila. Čeprav tega vsakdo na prvi pogled ne bo opazil. In če peljem to primeravo še korak dlje – da tega ne opazi naključni mimoidoči ali neizbirčen kupec, je nemara razumljivo, ni pa razumljivo, da tega ne opazi modni kreator. 🙂

Tu se postavlja še eno vprašanje: če ima (katerikoli) izdelek številne napake, ki pa jih jaz ne opazim – ali to pomeni, da je v resnici dober?

Pa še nekaj. Ko beremo – karkoli in v kateremkoli jeziku – nevede in nehote usvajamo tudi slovnično in pravopisno plat tega jezika. Vse od samega začetka branja, ko otrok vpraša, kaj je to in ono (npr. ločila), pa do branja v odraslosti. In če beremo besedila, ki so po slovnični in pravopisni plati slabo urejena, nehote in nevede usvajamo napake. In jih potem delamo tudi sami. S tega vidika je kakovosten jezikovni pregled zelo pomemben ne glede na besedilo, s katerim imamo opravka; zlasti pa imam tu v mislih OŠ- in SŠ-učbenike in seveda knjige, še posebej tiste, ki so tako ali drugače “obvezne” oz. priporočene.

Mene pa zanima, kdo ti, Kerstin, sploh si, da se tako spoznaš na knjige. Res se strinjam, da se otroci skozi branje učijo, a me prav zanima, koliko napak bi našli v eni tvojih knjig (lahko da nobene) Pa še nekaj. A sta morda Kerstin in Katja<3 ista oseba?

Povprečnemu bralcu tega foruma in povprečnemu bralcu knjig ni težko ugotoviti, kdo je Kerstin. (Bolj zagreti to lahko ugotovijo tudi za Katjo10 in še za koga ;-). In če bi ugotovili, kdo Kerstin je, bi ugotovili tudi, da ima ustrezne reference za tako sodbo – in bi ji najbrž potem priznali pravico do kritike. (Mimogrede, jezikovne napake je priznal celo založnik knjige, za kar mu gre pohvala – iz današnjega življenja spoznavamo, da so redki, ki znajo priznati svoje napake, takim celo nekaj odpustimo.)

Ampak ravno tu je težava; zaskrbljujoče je, da take napake zazna strokovnjak, ne pa slehernik, o čemer pričajo tukajšnja pričevanja zadovoljnih uporabnikov. To pa je tisto ‘usvajanje napak’, ki ga je omenila Kerstin – včasih se je bilo mogoče slovnice naučiti že iz branja. Ti časi so mimo, polizdelkov je vse več in vse manj jih povprečni bralec opazi. In do potonitve v priljubljene fraze današnjega časa ’tisti, ki delajo reči, ki jih ne razumem, so neumni’, ’tisti, ki delajo reči, ki me ne zanimajo, so odveč’ oziroma ‘kar ne moti mene, je dobro’ je samo še korak.