ne znam kuhat

Stara sem 29 let in čisto res ne znam kuhat. Moja mama nikoli ni hodila v službo zato je vsa hišna opravila kod tudi kuhanje vedno počela sama, nikoli ni pustila, da bi ji z bratom kaj pomagala je vedno rekla, da bo že sama ker midva vse umaževa ( naša kuhinja je vedno sterilna). No zdaj pa se imam namen preselit k fantu in si res ne predstavjlam kako bom pričela kuhat, če nimam pojma. Ali je katera tu gor ki ima kak pameten nasvet glede kuhe hvala.

Pojdi na youtube , odtipkaj recimo :Polnjene paprike in videla boš celoten postopek, zraven pa količine.
Ali pa skutni štruklji mame Slavke.Ali pa kaj drugega.

z enostavnimi zadevami….jajca, zrezki, krompir kot priloga….

Na začni z komplicirano zadevo, ker te bo minila volja ….

Ti samo fanta dobro obdelaj pri seksu,verjemi bo vse on naredil ! ! !

Pojdi v knjižnico in vzemi par kuharskih knjig. Ena s katero ne moreš falit je Kuharska knjiga sestre Vandeline. Začni pri palačinkah, juhah, solatah in žaru 🙂 Tu težko kaj fališ 🙂

če si iz okolice Mb, te pridem naučit osnov, če imaš veselje do kuhanja in pečenja, ne bo nobenih težav

Poskusi z enostavnimi stvarmi. Juha, krompir na več načinov.makaroni s prelivom…. Vprašaj mamo za kak nasvet. Če je ves čas sama kuhala, sigurno dobro kuha in zna tudi svetovati. Tudi na internetu je ogromno receptov. Izberi najprej enostavne.

Še ena taka. Samo, da sem sama stala na tvojem mestu pred 21 leti. Če je volja, je tudi pot. Malo po malo, najprej ti bo vzelo veliko organizacije, naredi si jedilnike, vprašaj fanta kaj ima rad,premisli kaj imaš rada ti, potem se pa počasi loti. pa fanta tudi vključi. Mogoče je pa on ekspert. Ali pa se bosta skupaj učila.
Aja, pa ne ponovi mamine napake.

Takole bom rekla – najboljše se naučiš, če vidiš. Zato je kakšen youtube bolj primeren kot kuharska knjiga. Še najboljše je, če si zraven ko se kuha. Mogoče bi ti kakšna prijateljica pomagala.

Govorim zato tako, ker se moji otroci največ naučijo, če sem zraven, ko kuhajo. Če sem samo rekla da naj prepražijo čebulo, niso vedeli, kako naj izgleda prepražena čebula, kolikokrat naj premešajo,… Ko so jed vsaj enkrat skuhali pod “nadzorom”, niso več rabili pomoči.

Aha, pri nas doma smo pričeli s testeninami in smetanovo ali paradižnikovo omako. Pa tudi jaz nikoli veliko ne kompliciram v kuhinji.

lp, ela s

Hja, tudi jaz sem bila na istem. Še kasneje, ko sem že imela družino, je mama hotela imeti nadzor nad vsem in nam je kuhala. Priznam, da je fajn, ko prideš iz službe domov in je kosilo že pripravljeno, a kaj ko sem se zamislila sama nad sabo in ugotovila, da ne znam nič skuhat in da ne morem na kosilo povabiti niti tašče, kaj šele prijateljev.
Potem sem pa naredila red – poiskala kuharske knjige, pregledala recepte na netu in you tube in evo… zdaj sem baje zelo dobra kuharica in po petih letih kuhanja skuham karkoli želiš 🙂
Začni s preprostimi stvarmi npr. testenine + 1001 vrsta omake, juhe, zrezke, enolončnice, riž…. predvsem pa začni s hrano, ki jo imaš rada. Prvič se drži recepta, če med kuho ugotoviš, da bi dodala kaj po svoje, kar dodaj, vendar na začetku bodi previdna s soljo in začimbami.. Naslednjič boš že bolj pogumna. Bodi pripravljena, da se bo na začetku kaj sfižilo – hrano boš preveč solila, mogoče bo kaj zažgano al pa še surovo.. brez panike… če res ne bo užitno imej plan B v zmrzovalniku (pizza 😉 ) Še vedno pa lahko jedce prepričaš, da ta jed mora biti točno takšna, kot si jo skuhala, ker je to npr. piščanec na način pračloveka in bodo vsi rekli, da je zares dobro (samo pazi da ne bo želodčnh težav) 😉

Najbolj simpl način, da rešiš problem je da najdeš tipa ki zna kuhat 😛

Sicer pa kulinarika.net kaki domači recepti (prosi mamo naj ti jih pove, da za prepisat…)…Jjaz sem šla v knjigarno v konzorcij in tam zabila dve uri ko sem brskala in brala kuharske knjige. Na koncu sem izbrala tisto ki mi je bila najbližje in nekaj časa kuhala po njej. Kjerkoli si na obisku in ješ kaj dobrega prosi za recept.

Potem pa kuhaj, peci, praži… poskušaj včasih bo uspelo včasih ne… sčasoma pa boš znala vse kar boš potrebovala znati za vaše potrebe.

Začni z praženim krompirjem, saj je to pogosta, dobra in enostavna jed.

A dejte no, cela drama in fama iz ene kuhe. Saj ni čudno, da se gospodinje tako visoko cenite, ko mislite, da s tem, da nekaj skuhate, celo znanost odkrijete.

lepo vas prosim, no – sama sem bila ista, vse je kuhala mama, potem je nenadoma umrla in sem sredi dvajsetih ostala sama in začela kuhat. Se mi ni zdelo nič posebnega, začela sem od danes do jutri pa brez receptov in youtuba. Ni bilo nobenih posebnosti, nobene ‘posebne priprave in organizacije’.

Res, iz teh gospodinjskih delate tako famo, da je prav smešno. In da kako morajo starši otroke vse to ‘naučiti’, ker sicer sončki ne bojo nič znali. Naj vas razsvetlim – vsak povprečno inteligenten človek zna nekaj skuhat takoj, če drugega ne, vzame recept pa proba. In ni noben kunšt. Ne rabiš dolgoletnega treninga, da znaš pripraviti okusne jedi – če pa hočeš razne eksperimente in vse dodelat, je pa to druga reč, a tega pa tako nobena povprečna kuharica ne zna. Za povprečno, a še vedno dobro in okusno kuho, je pa sposoben vsak, če ni ravno mentalno zaostal (pa še ti nekateri znajo).

In ne, sončki ne rabijo treninga za to že od ranih nog. Se da začeti čez noč, brez skrbi – če si inteligenten človek, seveda.

Ne sekiraj se, vse se boš naučila! Začni z enostavnimi stvarmi: testenine, ocvrta jajca, zrezki, zelenjavne mineštre in vsak dan bo boljše. Za kuhanje pa si moraš vzeti čas. Na internetu dobiš receptov kolikor hočeš! Srečno!

Torej, imam kup znank. Veliko jih misli, da znajo kuhat, le redke to res obvladajo. Večina meni tako kot ti, da je kuhanje simpl. Vzameš recept in probaš. Sem poskusila veliko teh “prob-saj ni noben kunšt”. In sem jedla vse sorte. Tudi skoraj neužitne stvari.
Poznam tudi kuharice, ki naj bi bile to že leta, pa še vedno ne znajo, pa niso ravno mentalno zaostale. Res pa je, da so to praviloma take, katerih mame niso znale kuhat in jih niso ničesar naučile. Znati pravilno nakupovati, pravilno kombinirati hranila, pravilno hraniti, vse početi ekonomično – to pa je kunšt. Sploh če nisi hrenovka tip, ali pa če ti ni višek kuhanja stenstan posoljen šnicl.

Še nisem srečala gospodinje, ki se nosi zaradi svojih sposobnosti takih ali drugačnih. Če imaš občutek da se gospodinje tako visoko cenijo je to najbrž posledican tvojega nezadovoljstva nad lastno kuho, ki zaleže ravno za lakoto in preživetje, borbončice pa jo bolj slabo odnesejo. Sklepam po tvojem opisu kuhanja.

Torej, imam kup znank. Veliko jih misli, da znajo kuhat, le redke to res obvladajo. Večina meni tako kot ti, da je kuhanje simpl. Vzameš recept in probaš. Sem poskusila veliko teh “prob-saj ni noben kunšt”. In sem jedla vse sorte. Tudi skoraj neužitne stvari.
Poznam tudi kuharice, ki naj bi bile to že leta, pa še vedno ne znajo, pa niso ravno mentalno zaostale. Res pa je, da so to praviloma take, katerih mame niso znale kuhat in jih niso ničesar naučile. Znati pravilno nakupovati, pravilno kombinirati hranila, pravilno hraniti, vse početi ekonomično – to pa je kunšt. Sploh če nisi hrenovka tip, ali pa če ti ni višek kuhanja stenstan posoljen šnicl.[/quote]
Še najhuj pa je, ko se take super kuharice vedno javijo, da bodo pripravile svečano večerjo….ali pa kaj spekle..

Sem pa tukaj gor na MONu dobila že ene par dobrih namigov….HVALA PUNCE 🙂

Tudi meni ni mama pustila kuhati vendar zato, ker sem gor rasla po 2. vojni, ko je bil vsak prah moke dragocen in ga je bilo škoda, če bi šel v nič zaradi mojega eksperimentiranja. Vedno je rekla: Tu bodi in me glej kako jaz delam. In sem se kar dobro naučila kuhat in zraven še varčevat.
Tudi jaz ti svetujem, da si nabaviš kakšno dobro kuharsko knjigo z našimi domačimi recepti. Najboljša je od sestre Vendeline.
Želim ti veliko uspeha in veselja pri kuhi.

Začetnici svetuješ, naj začne s tako kompliciranimi jedmi? Najprej kaka juha, enolončnica, zrezek, kuhan krompir, pire, makaroni…

Vzemi kuharijo kot igro, eksperiment. To res ni kvantna fizika ali natančno predpisan postopek z zacementiranimi pravili in do mg doziranimi sestavinami. Nabavi si čimveč začimb. Začni s testeninami in probavaj mal tega in onega za omake. Pa če na čebuli prepražiš raznovrstno zelenjavo in se spet igraš z dodajanjem začimb, že nekaj rata. Če dodaš pa več vode, imaš juho. Krompir kuhaš do mehkega. Na marsikakšni hrani so pa itak navodila. Simpl vse skup.

Jaz sem sicer ze kuhala tudi doma kot otrok, samo potem solanje, prva sluzba in cel dan v pisarni in kar nekaj casa nisem vec kuhala. Ko sem se preselila k fantu je kot prvo njegov oce vprasal, ce znam tudi kuhat in sem dobila prav strah.

Torej, jaz sem si kupila knjigo sestre Vandeline, zacela uporabljat kulinariko in se x drugih kulinaricnih strani na netu, pa se kaksna knjiga, sprasevala sem kolege, na sreco imam par kolegov, ki so ljubiteljsi kuharji in to zelo dobri,… in sedaj par let kasneje ze mene sprasujejo kako to naredim. Ce ti bo kuhanje v veselje se ne boj, da ne bo slo. In seveda prvi golaz verjetno ne bo tako dober kot tisti cez leto ali dve, ko bos vedela, da se cebule in zacimb ne spara, pa katero meso je najboljse. Pri mesu pa tako, gres k mesarju in mu poves kaj bi rada naredila in kaj ima primernega zate. Se to, kar das v lonec, to pride ven. S slabimi sestavinami ne mores cudezev delat, z dobrimi pa skoraj ne mores falit.
Za sprotne informacije imas pa tudi ta forum.

Pusti ti Vendelino(za to maraš imeti vsaj malo osnovnega znanja), za začetek si vzemi knjigo Pomagam ti kuhati – Hedwig Maria Stuber