ne želi poroke…
Pozdravljeni,
že veliko sem na forumih prebrala glede tega kako si en partner želi poroke, drugi okleva… Tudi moj partner si ne želi poroke oz mu to nič ne pomeni. Sama pa si biti poročena zelo želim. Ne želim si poroke zaradi obleke in vseh tistih ceremonij, ki pridejo zraven… Veliko mi pomeni to, da bi bil on moj mož, da sva pač poročena. Dovolj bi bilo to, da sva na poroki sama in priče, mogoče tudi starši. Imava že enega sončka, in dokler se otrok ni rodil ni nikoli rekel, da se ne želi poročiti, čeprav je tema pogovora včasih nanesla na to, da meni to veliko pomeni in sem pač mislila, da se pač on tudi želi poročiti. Sedaj si želi še drugega otroka. Pri tem pa oklevam jaz, ker se mi zdi, da sem mu v podzavesti malo zamerila. Si pa tudi sama močno želim še enega sončka vendar nekako ne morem… Predlagala sem mu, da bi se pa potem otrok pisal še pomeni, da bi imela dva priimka, vedar pravi, da to pa ne. Naj povem še to, da ga v poroko ne želim silit, in da če se bom kdaj poročila, se želim poročiti z nekom, ki si bo tega želel enako kot jaz. Mogoče ima kdo kakšen nasvet, mnenje?
lep pozdrav
poceni si se prodala, sedaj pa imaš. Tip ima prav, kaj boš sedaj postavljala pogoje in razlagala svoje želje, če pa si se do sedaj vedno prilagodila in požrla svoje. delaj tako še naprej, če drugo res vse štima. en papir ne bo nič spremenil.
lahko pa imaš še drugega otroka, v porodnišnici bodo tebe vprašali po imenu in priimku otroka in mu pač daš po svoji izbiri. potem pa naj tip šnofelj drži kolikor hoče.
Preber si tole! Se kar strinjam z napisanim.:
Re: Če niste poročene, ste le priležnice svojemu partnerju?
04.09.13 17:25
Sem se morala prav nasmejati na nekatere odgovore. Očitno sem pritisnila na bolečo točko marsikoga izmed vas. Vsekakor vas je zanimivo brati. 🙂
Mislim, da je večina zelo slabo prebrala zapisano, še manj razumela. Matjažko se je še najbolj približal temu kar sem želela povedati. Dejstvo je, in to vemo vsi brez izjeme, da tudi med poročenimi pari ljubezen ni nujna, še manj pa pogojena že samo s poroko. Dejstvo je tudi, da si večina ljudi izbira partnerje na osnovi zaljubljenosti, skripta in prepričanj iz otroštva. Poleg, v prejšnjem stavku, naštete baze za izbor pa sta pomembna še konformizem in sedanja naravnanost družbe. Sedanja družba s sugestijo in propagando učinkuje na posameznika tako, da izbira med osebami na osnovi tega kaj mu neka oseba lahko nudi; torej tržno usmerjeno. Ne išče si partnerja, ki bi njemu kot osebnosti najbolj ustrezal ter mu omogočal osebno rast, temveč išče približek, ki bo potrdil njegov ali njen statusni položaj. Tukaj gre za ponudbo in povpraševanje. Ljudje se odločajo za partnerje na osnovi tega kaj mu lahko oseba nudi v gmotnem smislu, kakšna je njena/njegova lepota, kakšna je njena/njegova priljubljenost… Pri tem večina izhaja iz tega kaj bo sam z vstopom v neko razmerje pridobil ter ne kaj lahko sam da. Ne iščejo si partnerja s katerim bi se povezali na vseh treh nivojih (fizičnem, duševnem in duhovnem), temveč iščejo le trenutno instant rešitev, da niso sami ter da so sprejeti. Glede načina izbora partnerja, ter ne nazadnje tudi vztrajanja ob njem, med izvenzakonskimi in zakonskimi partnerji skoraj ni razlike. Pritrdila bi večini izjav, da samo poroka odnosa ne izboljša. Pravzaprav je v veliki večini ljudi še vedno zasidrano prepričanje, da s poroko dosežejo neko sigurnost in stalnost, zato obstaja velika verjetnost, da se v odnosu bolj opustijo ter manj vlagajo v kvaliteten odnos kot tisti, ki so v izvenzakonskih razmerjih. Samo poroka (brez vložka obeh partnerjev) odnosa definitivno ne izboljša. Izvenzakonski pari (predvsem ženske), pa imajo v takšnih razmerjih kljub temu, da smo v 21. stoletju še vedno močan občutek nesigurnosti, ki pa konec koncev le ni tako iz trte zvit.
Ljudje, ki ne preidejo iz faze konformizma ter ne najdejo poti iz zaljubljenosti do ljubezni, ostajajo v izvenzakonskih razmerjih ter si po načelu tržne ekonomije še vedno puščajo odprta vrata, saj se še vedno lahko pojavi oseba, ki je boljša od te, ki jo ima sedaj. In, če izhajamo iz tega, potem ne moremo trditi, da sta takšni osebi v ljubečem in intimnem odnosu, temveč sta obe osebi, ali pa le ena od njiju, sklenili v tistem trnutku zanj, ali zanjo, dober posel. Jaz v tem ne vidim ljubezni, temveč le konformizem, posesivnost, razne oblike odvisnosti, itd.
In da odgovorim še gospe Bikini. Ja, moja teorija zdrži. Potrujejo jo pogovori in analize parov, ki sem jih delala, zapisi v knjigah in ne nazadnje tudi moje lastne izkušnje.
In zaključek, ki bo vsem razumljiv je ta, da željo po poroki začutiš. Začutiš in zaželiš pa si poroko le s tisto osebo, ki jo ljubiš. In tukaj je bil Matjažko s svojim odgovorom najbližje.
Najprej razčistita pojme o tem kako vsak od vaju gleda na poroko, kaj razume pod to besedo. Nekateri moški so apriori proti temu, pa še sami ne vedo zakaj. Nekateri se tega celo bojijo. Večinoma je to strah pred neznanim. Pogovarjajta se. O poroki, o vama, o vajinem življenju, o načrtih za prihodnost. Tu nekej je lahko tudi poroka. Pa tudi če teoretično njemu to nič ne pomeni, če te ima rad, če mu ni vseeno kako se ti počutiš, bo prisluhnil tudi tvojim željam. Imam pa tudi jaz eno prijateljico, ki ima že otroka z njenim in ji je še preden je bila noseča kar direkt rekel naj kar pozabi na poroko, da do tega ga pa ne bo nikoli pripravila. In ona je, čeprav si tega želi, preprosto popustila njegovim željam.
Najbrž bi kakšen moški moral pojasnit zakaj se nekateri moški tako zelo bojijo tega. Ne verjamem, da svoje ženske nimajo dovolj radi in škoda je, da se potem ženska zaradi neke moške trme počuti kot da ni dovolj dobra ali pa celo podvomi v odnos z nekom. Najbrž gre tukaj za različne poglede na neke tradicionalne vrednote, običaje, formalnosti. In čeprav vse skupaj zgleda banalno, je prav, da imata dva tudi to razčišeno med sabo. Če se le da še pred prvim otrokom.
Jaz pri mojem nisem nikoli naletela na kakšen odpor do poroke. Je pa res, da ko sva midva začela, sva bila še mlada in niti nisva razmišljala še o poroki. Nikoli mu nisem težila s tem ne on meni. Zgodilo se je nekako spontano po več letih skupnega življenja. Najbrž sva, tako kot je ena že pisala, v določenem trenutku preprosto začutila, da želiva, da se to zgodi. In tudi drugače, glede na vse ostale življenjske okoliščine, je bil takrat pravi moment za to. Čeprav sva bila res že zelo dolgo skupaj pred tem, je bil ob poroki občutek, da sva vendarle naredila en korak naprej. Še moja mama je rekla, da je bil moj mož na poroki videt tako zelo ponosen. 🙂
Jaz imam podobno situacijo… Še celo živela sva skupaj nekaj časa, pa se je potem umaknil domov, k staršem, ko sem začela s poroko. Na začetku sem se zelo sekirala, sedaj pa vedno manj, ne morem človeka silit v nekaj, kar sam noče. Posledično se manj vidiva in pogosto pravi, da me pogreša, takrat si vzamem par sekund in mu namignem, da bi se to lahko precej elegantno rešilo, pa se spet zapre. Ne vem, mogoče mu pa jaz ne ustrezam?? Anyway, povedal mi je, da če bi zanosila, bi se pa takoj poročil. Halo, a z otrokom sem pa dobra? Jaz sem se odločila in mu povedala – če zanosim, bova gotovo še naprej živela ločeno. Želim, da se poroči z menoj zaradi mene, ne pa zaradi otroka.
Iskreno pa mislim, da je sam en mali razvajen otroček, ki se boji odrast. Mislim pa, da ga bom enkrat iskreno vprašala: Ali si z menoj srečen? Ali meniš, da sem prava zate? Ali si želiš biti z menoj vse življenje? In takrat se bo pač moral odločiti.
Moj nasvet bi bil, da ne pogojuj ljubezni s poroko. Torej, da če te partner ljubi, se bo s tabo poročil, če se noče poročiti, je to zato, ker je nesiguren, zmeden, ali pa te enostavno ne ljubi (zadosti). Resnica je včasih skrita našemu razumevanju. Resnico včasih ne moremo dojeti.
Veliko je znakov, iz katerih lahko razbereš, kdaj te partner ljubi in kdaj ne. Kdaj ima s tabo dolgoročne namene, kdaj se ti želi zavezati, in kdaj ne. No, za mene poroka že ni en tak bistven dejavnik.
Jaz s svojim partnerjem tudi nisem poročena, čeprav sedaj živiva že cca 10 let skupaj. In v tem času, se je večkrat “zavezal”, in čeprav to ni bil poročni obred, so pa vsekakor bile življenjske situacije, kjer izbiraš med odnosom, partnerjem, ali pa samskim življenjem. Zaenkrat je še vedno izbral mene, družino.
Prav ironično je, kako sem prav jaz tista, ki kljub temu, da nimam nič proti poroki, in bi se v primeru, da bi partner si le to zaželel, se z njim poročila, sem prav jaz tista, ki prej pomislim na samo prekinitev partnerstva kot najbolj smotrno odločitev v primeru nesoglasij, sporov… in je pravzaprav on tisti, ki briše stran te temne oblake iznad najinega partnerstva, da lahko spet svobodno občutimo en miren in osvobajajoč občutek razumevanja, topline in usklajenosti v sobivanju.
Razmisli, zakaj ti je poroka tako pomembna in kaj si lahko ob tovrstnih prepričanjih in dejanjih povzročiš. Tako sebi, kot celi družini. Poslušaj ga. Poskušaj ga razumeti. In ne pozabi, ne delimo si vsi enaka prepričanja.
Nekoč davno si je takrat 24 letno dekle silno želelo poroko s katero bi okronala najino ljubezen. Meni ni bilo do tega, pa vendarle, ker sem jo ljubil sva se poročila. Vse je bilo tako kot si je zamislila in ko sem videl kako sem jo s tem osrečil, sem bil srečen tudi sam. Zaradi tega me ni bilo nič manj, nič ni bolelo, pa še spoznal sem en kup žlahte, ki je nato nisem videl nikoli več….in nisva živela srečno do konca svojih dni….
Heeee punce ve ste vse enake kar takoj na poroko nas vlecete –tak si neke vrste garancije pripravite
da bi fante potem muzale in razne vrste placil pridobile -ali pa jim hiso prodale ob locitvi ..Jas sem proti
tej instituciji ki ni vec v toku v nasem drustvu ..to so stare chimere .Ce je fant zaljubjen in ce zares zeli z dekletom ziveti on bo zivel in vse storil da bi njihova ljubezen vse dalj trajala …Pa to ne bo nic daljse ce bo porocen ali ne –samo podaljsanje katerega pa boste pridobile pa je cas kateri je potreben do locitve (vse dokler sodnik ne ugotovi da vas zakon je pri koncu in vam dovoli telesno razlocitev cetudi se locitev ni izrecena ..Pa se locitev bo se tezja ker bo veliko economskih problemov treba prej uravnati .. da se lahko locita in z vsem strinjate …Ce se vas poba noce zeniti dekleta–mamice pazite malo bolj na sebe bodite
malo bolj egoisticne in jasno vidne .Vse kar kupite skupaj pa si takol delita –recimo televizijo jas kupim in vpisem racun na moje ime in jas placam in cuvam moj racun na suhem potem enako za drugo stvar za njega pa spet drugo za vas itd Takole ce se locite vsak svoj racun predstavi in gotovo ce vam pa to vzame pa ga tudi na policiji lahko prijavite–ljubezen je lepa stvar locitev pa ena zelo grda– zato morate tudi zmeraj biti pripravljene nato da vas ne zlomi ce se to zgodi … .Za stanovanje prehrano in vse ostale stroske pa odlocite da vsak enako vsoto placate .. ce on zasluzi 1200 vi pa 800 to je 2000 vsi mesecni stroski so naprimer 1200 ostane 800 to je stiristo za njega in stiristo za vas to je z tem denarjem kar –vi kupujete vase osebne stvari in najmanj polovico na banki hranite v osebnem racunu..
Ce pa on ne prispeva in se da hraniti in vse drugo pa ga kar hitro ven vrste in drugega ihcite ce ni nic razumel kaj ste mu vi zeleli dopovedati Zdaj pa se drugo vi delate doma on pa v sluzbi –ok
v tem primeru placamo vse poloznice z tem denarjem in ce ostane 500 to pa se deli pol na pol
250 v vsak zep in vsak z tem razpolozi kakor hoce pa je pravidno da to na racun v banko date kjer nima pristopa (ce on odide boste kaj denarja na razpolago imele vse do sluzbe . Ce pa vam rece da to ni prav to delenje pa mu dopovejte da vi doma z otroki imate vse hujse delo kot njegovo in se tudi za vse v hisi brigate perete cistite itd in zato niti penzije neboste imeli .Ce on dobi placo za to je tudi normalno da tudi vi dobite vaso (to pa ni drago placano).ce noce Pa raus =ven in znova zacnete
vse dokler ne najdete enega ki je z vami tudi pravicen …Zadnjo stvar pa tudi ce kupite hiso ali stanovanje vi notri tudi sebe v pogodbo kupovalca zapisite tako ce greste narazen si ne boste nosa obrisale . ajde zivijo .
Jaz tudi pravim, da če sta dva soglasno koruznika, je to čisto druga stvar, kot če se ona želi poročiti, on pa ne. Po drugi strani pa poznam primere, ko je ženska spretno pripravila moškega do poroke, čeprav po več letih skupnega življenja sploh še nimata otrok in je vprašanje, če jih bosta imela.
Še za Njega: Saj to je dober način razmišljanja, da naj ženska ne bi imela otrok, dokler se ne poročita, samo problem je v tem, da tako počasi leta tečejo, otrok še ni, biološka ura tiktaka. Potem bi ga morda pustila in poiskala novega. Temu novemu ravno tako ne bi bilo do poroke, pa bi spet čakala…..dokler ne bi bilo prepozno. Ženske so v slabšem položaju kot moški.
Kaj pa če ne želim delit svojega premoženja ob potencialnem razhodu?
spet eno bedasto pisanje na kvadrat….. populistično, češ moški se moramo poročit če mamo nekoga radi pa se ta ženska želi poročiti…
Kaj pa če rečem… če me maš rada boš sla grupiča z mano pa še eno vse ostalo je bla bla bla….
aja ne pol pa ker to moškemu paše pa se reče:
”Ne pol te že nima rad če bi te delil”
LOLOLOLOLOL manipulacija na kubik!
Jaz tudi pravim, da če sta dva soglasno koruznika, je to čisto druga stvar, kot če se ona želi poročiti, on pa ne. Po drugi strani pa poznam primere, ko je ženska spretno pripravila moškega do poroke, čeprav po več letih skupnega življenja sploh še nimata otrok in je vprašanje, če jih bosta imela.
Še za Njega: Saj to je dober način razmišljanja, da naj ženska ne bi imela otrok, dokler se ne poročita, samo problem je v tem, da tako počasi leta tečejo, otrok še ni, biološka ura tiktaka. Potem bi ga morda pustila in poiskala novega. Temu novemu ravno tako ne bi bilo do poroke, pa bi spet čakala…..dokler ne bi bilo prepozno. Ženske so v slabšem položaju kot moški.[/quote]
Načeloma se dva ne poročita zaradi otroka. Celo pri katoliški poroki, ki predpostavlja, da to avtomatično vodi v ustvarjanje družine, naj ne bi bilo ne otrok ne nosečniškega trebuščka pred poroko. Je pa res, da se veliko parov odloči za poroko, ko začnejo razmišljat o otrocih.
Vtikat se v druge poročene, zakaj so se poročili in zakaj še nimajo otrok in ali jih bodo sploh imeli, se mi pa zdi malce neokusno. Pa ne samo zaradi tega, ker tudi sama še nimam otrok in imam za to tudi zelo objektivne razloge.
Kaj pa če ne želim delit svojega premoženja ob potencialnem razhodu?
spet eno bedasto pisanje na kvadrat….. populistično, češ moški se moramo poročit če mamo nekoga radi pa se ta ženska želi poročiti…
Kaj pa če rečem… če me maš rada boš sla grupiča z mano pa še eno vse ostalo je bla bla bla….
aja ne pol pa ker to moškemu paše pa se reče:
”Ne pol te že nima rad če bi te delil”
LOLOLOLOLOL manipulacija na kubik![/quote]
Glede delitve premoženja ni bistvene razlike ali se razideš s koruznikom ali z zakonskim partnerjem. Mogoče pa nekateri moški tega ne vedo. 🙂
Tud če izvenzakonska skupnost ni bila uradno registrirana, lahko po razhodu eden od partnerjev dokazuje obstoj te skupnosti; slike, plačani računi, priče itd. in potem se vse premoženje, ki je bilo ustvarjeno v času obstoja njune zveze, deli na pol. Tudi če je bila ona recimo brezposelna, on pa je vse kupil in ustvaril s svojo plačo.
Kaj pa če ne želim delit svojega premoženja ob potencialnem razhodu?
spet eno bedasto pisanje na kvadrat….. populistično, češ moški se moramo poročit če mamo nekoga radi pa se ta ženska želi poročiti…
Kaj pa če rečem… če me maš rada boš sla grupiča z mano pa še eno vse ostalo je bla bla bla….
aja ne pol pa ker to moškemu paše pa se reče:
”Ne pol te že nima rad če bi te delil”
LOLOLOLOLOL manipulacija na kubik![/quote]
Pa da te ne bo preveč skrbelo za tvoje stanovanje, ki ga boš nekoč imel… podedovano premoženje se ne deli. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.