Ne razumem, zakaj je moja hči ljubosumna name?
Z bivšim možem sva se ločila zaradi nesoglasij že pred dobrim letom. Najina hčerka je stara 16 let. Živi pri meni. Dokler sem bila sama z njo sva se čisto lepo razumeli. Bila je spoštljiva, uvidevna in zelo prijazna do mene. Zdaj od kar sem spoznala novega fanta (čeprav ne živiva skupaj), pa je pravo nasprotje. Naj povem, da sem sama stara malo pod 40 let. Fant pa jih ima nekaj čez 40, vendar je še zelo dobrega videza. Veliko se ukvarja z raznimi športi, zelo pogosto obiskuje tudi fitnes. Predvidevam, da je hči ravno zaradi tega ljubosumna. Srce me boli, ko mi ne privošči ponovne sreče. Bojim se, da ga bom izgubila. Z njim se res počutim srečno, lahko se zdivjam, doživljam toplino, veselje, radost, strast. Ko sva sama se mu čisto prepustim. Ko pa se vrnem nazaj domov pa me hčerka že postrani gleda in sprašuje, če sem spet bila z njim. Ne vem, čemu je tako. Kaj naj naredim, da se bo hčerin odnos do mene spremenil? Želim, da je do mene prijazna, spoštljiva taka kot je bila prej.
Uh, ne bi hotela imeti mame, ki bi domnevala, da mi je všeč njen novi partner – fuj, a si prevečkrat brala/gledala Lolito?
Moja mama je čisto drugačna po značaju kot ti, čeprav ima tudi svoje značajske pomanjkljivosti. Ko sta se moja dva ločila, sem bila tudi ljubeča, tolažeča, prijazna, izredno skrbna do svoje mame, ker sem pač zaradi ljubezno do nje težko prenašala, da je žalostna. In mi jo je dejansko uspelo potolažiti, ampak slaba stran tega, da sem se tako, za svojo starost (12 let) prezrelo odzvala, je bila ta, da sem mami začela nadomeščati partnerja – poslušat vse njene probleme, jamrarije glede financ (ki so bile čisto solidne, sicer); jaz sem se tega nezdravega odnosa kmalu naveličala in začela dobesedno bežati iz bajte, še želela sem si, da bi si našla novega tipa, ki bi me nadomestil.
No, tvoja hči je verjetno bolj odgvorna, bolj vestna, bolj podredljiva kot sem bila jaz, in se je, kot je to za otroka njene starosti v njenem položaju, odzvala tako, da se čuti odveč, degradirana, ker zdaj ta tip zadovoljuje tvoje čustvene potrebe in igra vlogo partnerja namesto nje. Morda je bila v vajinem odnosu celo ona mama in ne ti. Taka zgodba je pogosta tudi pri otrocih alkoholikov – prevzamejo vlogo zapitega starša, skrbijo zanj, brišejo za njim kozlanje, mu kuhajo in ‘padejo ven’, če se gre dotični uspešno na zdravljenje in hoče nazaj prevzet svojo vlogo.
Ne se preveč sekirat zaradi tega, kar je, je, sta pač šle po malo napačni poti, smo pač ljudje in delamo napake, a ne? Ti pa toplo priporočam, da malo resetiraš svoj odnos s hčerko, najbolje s kako družinsko terapijo, da vama tretja, nevpletena (strokovna) oseba nakaže rešitve.
Mogoče je pa hčerka bolj zrela od tebe in ji gre na živce, ker ima za mamo pubertetnico…
[/quote]
Meni se tudi zdi, da je tale avtorica malce otročja. Sem njenih let pa mi je smešno to, da leta za fanti. Mene že kar nekaj let zanimajo moški. Fantje so me zanimali v mladih letih :).
Pa sem samska ampak, da bi razmišljala, da se moram zdivjati?
Saj se ji posvečam svoji hčerki in to precej. Saj več kot toliko tudi sama ne želi, saj ima svoje prijatelje/ice. Samo ljubosumna je, ker nisem več z njenim očkom. Ampak sama tudi želim biti srečna skupaj z njim novim fantom. Tudi ta moški s katerim se dobivava ima sina (še mlajšega kot je moja hči, približno 8 let je star) pa ne dramatizira tako kot moja hči. Mislim, da je moja hči že dovolj velika, da tudi ona postane že bolj ko ne čisto samostojna in odrasla punca. Tudi nase moram malo gledati, saj konec koncev, če jaz nisem srečna potem tudi drugi okrog mene ne morejo biti, ni tako? Hja, priznam, da mi je manjkala romantika, strastni poljubi, uživancija v dvoje. Tudi, če sem že toliko stara, se še vseeno počutim veliko mlajša v svoji koži kot sem v resnici. Kdaj pa bom uživala, če ne zdaj. Čez par let se mi verjetno ne bo dalo več.
Tako, kot si opisala razmerje s svojim novim fantom, da se zdivjaš, pozabiš na vse,… je po moji oceni tvoja hči zaskrbljena, da delaš sramoto sebi in njej. Hči odrašča, in ji ni vseeno kakšen vtis daješ v javnosti. Tvoje neprimerno vedenje vpliva tudi na njo. Ljudje na podlagi videnega takoj začnejo grdo govoriti. In ker je pregovor; takšna mati-takšna hči, jo najbrž zelo skrbi, da bo tudi sama negativno označena. V začetku odraščanja pa je to lahko zelo boleče in negativno.
Zresni se in se obnašaj svojim letom primerno. Vzemi si čas tudi za hčer.
Moj bog, sploh ne morem verjet, da bom to napisala, ampak počasi začenjam razumet, o čem polarni piše, ko o puhloglavih ločenkah naklada.
A mi lahko prosim razložiš, za koji k**** se imaš pri svojih štiridesetih za znoret? Valjda se počutiš mlajšo, kot si, kdo se pa ne? Ampak to, da “malo” nase gledaš, da si srečna, ker sicer tudi drugi okrog tebe ne bodo, vse pove.
Tvoja hči ni ljubosumna, zapostavljena in zanemarjena je, ker njena mama bluzi naokrog s svojim novim lepim fantom in se obnaša kot ena zatrapana najstnica.
Prvič, odkar te berem, se ne strinjam s tabo. Tejle mami zdaj res kar hudo dogaja, neke neumnosti piše o tem, da ji hči ne privošči njenega tipa, ker on dobro zgleda. Ampak mula pri šestnajstih ni nemočen otroček, ki si želi mamice. Mamico si želi predvsem za prevažanje sem in tja in za bankomat. Za njeno čustveno življenje so pa počasi pomembnejši drugi ljudje in tako je tudi prav in naravno. Konec koncev je tudi tamala že zdavnaj prekoračila mejo za legalne spolne odnose, tako da v zapostavljenega in čustveno zanemarjenega revčka težko verjamem. Morda zaradi tega, ker sem imela priložnost zelo od blizu opazovati dva primera ubogih srednješolk, ki sta se čutili zapostavljeni ob misli, da bi se mama imela dobro in jima ne bi bila 24/7 na razpolago z vsem svojim bitjem in žitjem, kot sta bili navajeni vse življenje. Obe sta mamama uničili zvezo. V obeh sem videla predvsem veliko zahtevnosti, ljubosumnosti, zlobe, ogorčenosti, pa sem sama mama in ne bi rekla, da nimam čisto nič občutka za otroke.
Predvsem pa spremljam ljudi okrog sebe in zelo zelo redke so mame, ki so ostale same, pa da niso s tem svojim žrtvovanjem iz otroka in sebe naredile invalida.
Saj tukaj ne gre za to, da bi mama morala bit vsak dan cel dan doma in najstniško hčerko za roko držat.
Ampak s svojim vedenjem (pohajanjem naokrog, žuriranjem) in s tem, da zdaj sebe postavlja na prvo mesto in je končno srečna s svojim lepim fantom, hčerki pošilja zelo nenavadna sporočila. Ni ravno normalno, da se ti mama začne obnašat kot najbolj odpuljena sošolka, pa ločena ali ne.
Punca pri 16ih ne potrebuje samo bankomata in taksija (mislim, tudi to, ampak ne izključno tega 🙂 ), ampak predvsem varen pristan. In sporočilo, da sta z mamo še vedno družina, kljub ločitvi. Ne, da je zdaj mama končno srečna z nekom drugim, ona bo pa izvisela.
A razumeš, hči ni ljubosumna v smislu, da bi maminega tipa hotela (konec koncev, tudi če ta dedec še tako dobro izgleda, se z 18-20 letniki pač ne more kosat). Ona hoče mamino pozornost obdržat.
S hčerko se odkrito pogovori.
Povej ji, da jo imaš najraje na svetu, a da imaš rada tudi svojega novega partnerja in bo boš po vsej verjetnosti še naprej z njim. A to ne pomeni, da nje nimaš več rada.
Hčerka je zmedena in proti, ker do sedaj ste bile le vedve, sedaj pa je v življenje prišel še nekdo drugi. Gre za posesivnost do starša, kar je v bistvu kar normalen pojav pri toliko starih.
Čimprej ga predstavi, da bo spoznala, da je v redu človek in še enkrat ji povej, da jo imaš zelo rada.
Mame so edino upanje za otroka. Če še mama zbezlja, potem je otrok gotov.
Pa, da smo si na jasnem: meni je ok, da si samska mamica, dobi novega partnerja. Je pa dejstvo, da po ločitvi ottroku pogosto ostane samo mama, ker očetom dol visi za otroka. So seveda med očeti svetle izjeme, ampak pretežno pa za otroka skrbi mama. Ali pa kar v celoti.
Možakarjev, ki ne skrbijo za otroke, nihče ne obsoja.
Meni se sicer zadeva bere bolj kot provokacija, če pa ne, je pa avtorica čustveno precej nedorasla oseba. Sicer pa … reakcija hčerke je lahko precej pričakovana in ne odstopa od običajnih odzivov najstniških deklet v takih situacijah. Ni pa to pravilo. Moje hčerke z novim partnerjem niso imele nobenih težav, enostavno zato, ker sem jih tako vzgojila in dovolj ljubila.
Osebno poznam kar nekaj ekstremov najstnic, ki so se aktivno tako dolgo trudile, da so dejansko razdrle nove zveze (ali celo zakonske zveze). Ljubosumje, pozornost, razvajenost, posesivnost. najbolj se pa spomnim primera mamice, ki se je ločila, ko sta bili punci še v prvi triadi OS. Živele so dolga leta same, stikov z očetom skoraj nič, neplačevanje preživnine ipd., mamica ni imela niti krajših zvez, pač nobenega moškega. Punci delovali krasni, med sabo izredno povezane. Čez mnogo let pa je ta mamica spoznala nekoga, ena punca je bila že 20 (že živela s fantom), druga 17. Takrat pa sta kot da ponoreli. začeli sta spletkarit, se do mame obnašat grdo, jo poniževat in se ji dobesedno “odpovedali” – mlajša se je odselila in tožila za preživnino. Upam, da je vse jasno …
Avtorica, ne veš, kako zelo ti privoščim, da si našla nekoga, ki te osrečuje. Tudi sama si želim biti spet zaljubljena, pa ne poznam nobenega, ki bi mi “spodnesel tla pod nogami”. Tvoja hčera se bo kmalu sprijaznila s tem, ne skrbi. Stoj ji ob strani, razumi jo, vendar ji dopovej, da si ženska, ki si želi ljubezni moškega. To pa ne pomeni, da bo njej zaradi tega kaj manjkalo. Otroci odraščajo in spremenijo mnenje. Upam, da se te bo še dolgo držal ta občutek in NE poslušaj tistih, ki se zgražajo, saj jih samo razjeda ljubosumje. Jaz ti zares privoščim srečo.
Forum je zaprt za komentiranje.