Ne odobrava njunega zakona

Moj brat se je včeraj poročil, s svojim dolgoletnim partnerjem. Skupaj živita že nekaj let in poroka je bila samo logična posledica njune ljubezni in skupnega življenje. Brat nikoli ni skrival, da je gej. Dejansko smo vedeli, ko je bil še čisto majhen. Nikoli se to ni izpostavljalo, je bilo pa tako zelo očitno. Vsi smo to sprejeli kot nič posebnega, to je pač on, razen naše mame. Nikoli ni o tem želela govoriti, izgledalo je kot da ne ve, čeprav je vedela. Enkrat je celo rekla, da dokler drugi o tem ne govorijo je njej čisto vseeno kaj smo, zaradi nje lahko tudi marsovčki. Naša mama da veliko na to kako nas drugi vidijo. Njej je bilo vedno, da se o bratovi homoseksualnosti ne bi govorilo, a se je, pa vedno je letelo bolj nanjo v smislu vsi vedo ona pa se še kar dela, da nihče ni opazil. Včeraj se nas je z mladoporočencoma vred na upravni enoti zbralo 10, med nemi ni bilo mame. Bratu je bilo vidno hudo. Pred obredom ga je poklicala in mu rekla, da v soboto dopoldan jo lahko vidi preveč ljudi. Mar bi ga pustila pri miru. Pravi, da to da je sin gej lahko zignorira in to pa da se je poročil z moškim, tega ne more sprejeti. Z mamo se je neštetokrat poskušal pogovoriti oče, midve nikoli sploh nisva mogli najti skupnega jezika na to temo, brat jo pa se v resnici ni niti trudil, ga pa zelo boli mamin odnos. Ne vem, bi bilo lažje utrditi brata ali pa mamo nekako stenstati, da bi se končno nehala obremenjevati za svari na katere nima vpliva in so tako zelo očitne?

Marija pomagej taki mami. Hočeš rečt, da mat blj skrbi kaj bojo sosedi rekl kot otrokova sreča? Dobr da sta taka kot sta.

Ženskam tipa tvoja mama bi morali prepovedati imeti otroke.

Moje mnenje je, da mame nihče od vas ne bo spremenil. Če ji se mama želela spremeniti bi se že. Zato je najbolje se ne ozirati na njeno mnenje in njeno voljo in živeti naprej kot mislimo da je najbolj prav za nas. Brat je že pokazal, da je pogumen in tudi borec. Srečno vsem!

Sama težko rečem kako bi se odzvala na novico da je moj otrok homoseksualec, zato tvoje mame ne morem obsojati. To so težke stvari.

Težka stvar je ja da si otrok “matere” ki ji je vse drugo bolj pomembno kot tvoja sreča.

Puste mamo pr mer.

Vso pravico ma .

Brat naj bo srecen da ste ostali kul s tem.

Pust te jo.

In vi njo ne obremenjujte.je ja ze starejsa.

Naj se brat sprijazni in neha bit ko petletnik

Hm, za tako ghandijevsko navdušenko si pa presenetljivo netolerantna. Pardon, tolerantna do takšnega obnašanja mame. Zanimivo…

Neglede na spolno usmerjenost tvojega otroka je to se vedno tvoj otrok. Sam imam sina in hčerko in možno je da bomo imeli dva zeta ali dve snahi. Naj se zgodi božja volja,samo da je moj otrok srečen.

Čestitke vašemu bratu, predvsem za pogum, in čestitke vam ter očetu za nesebično podporo, ki jo izkazujete bratu ter sinu. Ljubezen je brezmejna in včasih nam nameni trnovo pot, pa vseeno vztrajamo, ker verjamemo vanjo. In ne z namenom, da nekoga prizadanemo, ampak da sledimo svojemu srcu in si dovolimo živeti življenje kot si ga zaslužimo. Nekateri to sprejmejo, nekateri ne morejo prestopiti praga svojih prepričanj in trmasto sledijo svojemu principu. Ti ljudje so po navadi prikrajšani za radosti, ki nam jih lahko doprinesejo drugi v življenje. Pa vendar, vaš brat je naredil potezo, ki vaši materi ni po godu in vprašanje je, če se zaveda, kaj je izgubila. Nemogoče je ljudi prepričati naj spremenijo mišljenje, vedno pa obstaja način, da lahko pokažemo, da smo s svojim zadovoljni. Na izgubi je vaša mati. Bratu pa kljub težkemu začetku želim čudovito življenje. Vam pa, da ga še naprej podpirate. Verjemite, to mu veliko pomeni ?

Tudi sama sem mama sinu geju. Čeprav sem vedela od nekdaj mi je bilo težko ko je priznal. Težko mi je bilo, ker sem vedela, da bo moral v življenju zaradi svoje spolne usmerjenosti večkrat požreti kakšno nizko, da mu bo marsikdaj težje kot če bi bil hetero. Drugače pa mi je najbolj važno, da je sin srečen. Mi je bilo pa težko povedati sorodnikom in prijateljem. Na koncu se je izkazalo, da imam sama največ preprek, vsi drugi manj.

Svetujem bratu, da jo zacne ignorirat. Mu bo lazje.

Morda bi se pa začeli večkrat vsi, ki niste obremenjeni s tem pojavljati v javnosti skupaj z bratom in njegovim možem in se sploh super imeli. Morda se v pridruži. Četudi se bojim, da mama na bo nikoli mogla čez to.

nimam besed za to – kakor ne za vsakega starša, ki ne odobrava ljubezni lastnega otroka, ki si jo ima pravico sam izbrati – ni važno heteroseksualna ali homoseksualna…

če spoštuješ svojega otroka, da ne rečem, če ga imaš rad, ampak če ga vsaj spoštuješ, se boš prikazal na njegovi poroki… ni to mamina volja in odločitev niti pravica… njegovo življenje je in o njem on sam odloča.

jaz ne vem kako lahko takšna ženska živi s svojo vestjo – več ji pomeni neka okolica kaj lapa in čenčari o njej kot pa čustva lastnega sina in odnos z njim.  Grozljivo grdo… taka ženska si res ne zasluži biti mama.

Ne morem verjeti, da v 21. stoletju obstajajo tako glupe ženske (mame).

Razumel bi, da je narkoman, morilec, pedofil…ampak nekaj, s čemer se rodiš od rojstva???

Danes je homoseksualni pritisk na otroke/mlade enormen.

Moja hči, 13 let, je bila čisto šokirana ko so jo na poletnem taboru punce (sicer srednješolke) pritiskale v to smer. Šlo je za učenje tujega jezika.

Nekaj se dogaja v družbi in pritiska na ljudi, tudi na tiste, ki so orto hetero,  v tej smeri. Kaj šele na labilne.

Mama nekaj čuti in sluti. Pustite tudi njej, do ima svoje mnenje. Ni lahko za njo, da se mora tako obnašati do lastnega otroka.

Jes bi te pedre pa tov se prepovedau?

Osebno nimam popolnoma nič proti istospolno usmerjenim ljudem. Zaradi tega niso nič slabši, nič manj sposobni, nič manj inteligentni, skratka, so ljudje kot drugi. Nikoli se ne delam norca iz tega.

Toda popolnoma nekaj drugega je, če je istospolno usmerjen tvoj sin ali tvoja hči. Takrat je pa druga zgodba. Povem po pravici, da ne bi bila rada v čevljih te mame. Tudi meni ne bi bilo vseeno.

Ne obsojajte te mame. Ona je pač pričakovala, da bo dobila snaho in bo dobila vnučke.