Edith Piaf – Non, je ne regrette rien (1961)
http://www.youtube.com/watch?v=kFRuLFR91e4

prevod: http://www.ednevnik.si/entry.php?w=Lucija07&e_id=26883

Moje življenje. To sem jaz.

Ne. Prav ničesar.

Ne. Ničesar ne obžalujem.

Niti dobrega, kar je bilo.

Niti slabega. Vseeno mi je.

Ne. Prav ničesar.

Ne. Ničesar ne obžalujem.

Plačano je, pregnano, pozabljeno.

Briga me za preteklost.

S svojimi spomini

sem zakurila ogenj.

Moje žalosti, moje radosti.

Ne potrebujem jih več.

Pregnala sem ljubezni

in vse njene tresljaje.

Pregnala za vedno.

Začenjam znova.

Ne. Prav ničesar.

Ne. Ničesar ne obžalujem.

Niti dobrega, kar je bilo.

Niti slabega. Vseeno mi je.

Ne. Prav ničesar.

Ne. Ničesar ne obžalujem.

Moje življenje, moja veselja

se danes začenjajo s Tabo.

Krasna pesem, ki me spominja na Marjana Kralja v nedeljo zvečer.
Ja, kje so tisti časi! Vrabček je imel težko življenje in gotovo se to odseva v tej njeni pesmi.
Lep dan želim vsem!

Tudi sama že od nekdaj obožujem Edit Piaf in ta je ena mojih najljubših. Ah, ko zaslišim njen grleni glas… Zdi se mi, da jo ravno ta pesem najbolj pooseblja. Veliko bolečine je bilo v njej, njenem življenju, a znala in zmogla ga je preživeti strastno, ga občutiti. Tudi sama bi na koncu rada rekla: Ne, ni mi žal.