Ne najdem in ne najdem zaposlitve
Vedi, da nisi edina… Če ti povem svojo zgodbo, boš videla, da sva v istem “zosu”, žal… Sem redno doštudirala z 10-kami, diploma tudi 10, dobitnica Prešernove nagrade in… brezposelna že eno leto kljub aktivnemu iskanju službe na vseh področjih…statusa mladega raziskovalca zame ni bilo in sem pač ostala na cesti… Najbolj pa me boli, ker s vsem svojim znanjem ne dobim dela niti za 5. stopnjo…Oziroma se mi včasih zdi, da delodajalce za delovna mesta 5.stopnje še manj zanimam kot če gre za 7. stopnjo… In mimogrede: večina mojih ex sošolk s slabšimi ocenami (in seveda s kakšno vezo, čeprav ne povedo) so že zdavnaj tako ali drugače zaposlene… Tako da: lahko si super genij, v naši prelepi republiki štejejo le poznanstva, zato že lep čas resno razmišljam, da bi spokala v tujino, ker vem da tam sposoben kader bolj cenijo…
Kakorkoli, časi so težki in tisti, ki ni šel skozi to kalvarijo brezposelnosti, ne ve, kako je to hudo… Ampak – nehajmo se smilit sami sebi, treba je živeti naprej in nekako bo že… Upanje umre zadnje, pravijo… In jaz verjamem, da bo nekoč tudi zame spet posvetila luč:)
Veliko sreče vsem!
Pravilno si ugotovila, sicer pa si s 7. stopnjo najbrž tudi ne želiš delat v kolektivu, kjer ti bodo metali polena pod noge in ti nagajali, ker imaš previsoko stopnjo izobrazbe.
Dobra delovna mesta so v Sloveniji v glavnem oddana sorosnikom in prijateljem, ostalim pa ostanejo dela v proizvodnji, čiščenje, dela kot taksist, varnostnik, natakarica. Po tem povpraševanje je, in seveda po deficitarrnih poklicih kot npr. strojni inženir.
christiane
Vem kako je to, da drugi takoj dobijo službo…sama iščem službo že več, kot 4 leta, tudi za svojo izobrazbo, meseci se kar obračajo, sreče pa še vedno ni in ni, v teh letih me nikoli ne pokličejo na razgovor, vedno samo obvestilo, da nisem izbrana – sam Bog ve zakaj ne pa še včasih odgovora ne dobim, sem tudi kolegico prosila, naj pregleda prošnjo, mogoče je krivo to, ampak mi je zagotovila, da ni. Vidim, da nekatera konča šolo in v roku enega meseca, že dobi delo, so tudi taki primeri, da dobijo takoj delo, ki niti niso podkovani v tem…Poznam eno (vem tudi po kakšni poti je prišla noter), prvo dobila delo v eni ustanovi za določen čas, nadomestila delavko na porodniški, 2 meseca bila brez službe, ker se je delavka vrnila iz službe in takoj ponovno dobila delo…v te ustanove sem jaz dala prošnje cca v vsako po 20, ona je dala eno prošnjo in že dobil delo. V te ustanove sem poklicala, bila tudi osebno in se pozanimala za delo a vedno odpadla. Rečejo mi važen je strokovni in to poudarjajo, sprejemajo pa brez njega. V tej državi so ene same velike lumparije glede dela in zaposlovanja, sramotno, da to naša preljuba država dopušča.
Jaz si pa včasih mislim – da bi bilo boljše čim manj vedet :(( Odkar smo zapluli v podjetniške vode, vidiš kaka je dejanska situacija – realno… Katastrofalna. Ker sem tudi delala magisterij v tej smeri, vidim nekako še s teoretične plati, v praksi je potem še huje. Mi npr. v podjetju zaposlujemo večinoma visoko izobražen kader, ker je slučajno taka panoga, da brez tega ne gre. Npr. zaposlujemo pa tudi manj izobražen kader, ki pa ima praviloma tudi po več let izkušenj – ker je spet taka panoga, stvari, kjer rabiš par let, da lahko delaš. Ker smo bolj nastajajoče podjetje, pa si na začetku ne smeš privoščit napak, plačaš res veliko ceno, da dobiš te ljudi. Niso npr. po vezah, razen če smo hoteli kakega točno določenega. To je mogoče kaka redka izjema. Niti svojega brata nočem zaposlit, če smo že pri tem. Sploh pa – če je to malo podjetje, res nimaš kaj skoraj delat s poznanimi, če je maksimalno 10 zaposlenih in moraš res iskat tisto smetano najboljših. In potem -podjetje pač samo od sebe ne more delovat, vedno sodeluješ z zunanjimi, dobavitelji, takimi in drugačnimi ekipami… In to so podjetja, ki pri nas npr. veljajo za dobra podjetja, imajo ime, so že dolgo na trgu – ponavadi velja pravilo, da če delaš s takimi, sicer je precej dražje, ampak naj nebi bilo npbenih napak… Zgodi se to – veliko takih podjetij pač zaposli po vezah – potem se pa tem zaposlenim delavcem fučka za dobro opravljeno delo… In potem – napake, zamujanja, ni v rokih, ekipene pridejo pravi čas (so do poldneva na malici – lahko jih sam direktor pokliče, ki se ne javijo…). Ker pa ti kot podjetje izvajaš naročilo, si za vse to kriv sam. Ne tisti, z neomadeževanim imenom, ki je kriv za situacijo…
Kaj sem pa hotela dejansko povedat 🙂 Zgrešila temo, spet… Situacija je taka – govorim pa bolj za področje gradbeništva, pa ne samo tu… Velika in prej zelo cenjena podjetja propadajo, so jih določeni ljudje spufali… Kar je še ostalo, bolj malo… je zaposleno po vezah – trenutno se (verjetno) grebejo še za tiste preostale drobtinice… Proble je v tem, da ni več teh velikih dobrih podjetij, ki bi državo ‘držale skupaj’ in to računajte koliko je delovnih mest… Za mala podjetja ni denarja. Oglaševanje je ful drago, dražje plačaš dobavljeni material, dražje plačaš vse… Ker si manjši. Pol so še davki— Ampak ker zaposlitev ni, je pa to – edina rešitev. Vlaganje države v razvoj, v izpobrazbo, mala podjetja… Res ni druge rešitve, problem je pa v tem – to je delo 24 ur na dan, tudi ponoči, če je treba, živčna vojna, dobra organiziranost, samozavest, za drugo ni prostora. To so stvari, ki jih malokdo zmore. Še vedno pa lahko vsak postane frizer, avtomehanik itd. kar ni rako stresno, ampak ni pa to dolgoročna rešitev za Slovenijo na splošno 🙂
Če povzamem – po mojem mnenju je danes dobit dobro plačano zaposlitev, brez vez in če nisi zdravnik,so samo sanje…
Študiram že cel teden – poznam namreč kar dosti lastnikov podjetij in ko smo se kdaj pogovarjali – to so npr. dorbra podjetja, ki jim trenutno gre še kar OK, pa bi kvečjemu morali še koga odpustit kot zaposlit. Pa tega npr. sploh prej niso imeli v načrtu – to težko kdo naredi, sploh če mu ni vseeno za ljudi. Pol res ne veš, če je še kje kako upanje…
Se popolnoma strinjam s Podjetnico007… Je pa tako, da sem jaz sama zaj….. že ob vpisu študija, ker sem bila odličnjakinja na gimnaziji in bi lahko vpisala praktično karkoli… In jaz butelj ne…Trmasto vpišem jezikoslovje, ker “bom itak šla v Bruselj”… No, faks mi je super šibal (in za vašo informacijo – NE, jezikoslovje NI tako lahko, ker vem da nekateri vihate nosove nad humanistiko), na koncu dobim še celo Prešernovo in po podelitvi Prešernovih me mentorica vpraša – in, kaj pa nameravaš sedaj? Seveda, MR-jev za jezikoslovje skorajda ni, njej se sploh ne da več s tem ukvarjati, ker je tik pred penzijo… In sem ostala na cesti… No, uspelo mi je dobiti pripravništvo, narediti strokovni izpit, nato sem na eni drugi šoli še tri mesece nadomeščala bolniško, to pa je v teh 2 letih po diplomi tudi vse… Mdtem, ko sem med študijem recimo ogromno lahko prevajala na napotnice, me sedaj (ko seveda statusa ni več) praktično nihče več noče – vsi mi svetujejo, naj odprem s.p., ampak od kod naj pa denar vzamem (beri: pomoči s strani zavoda ne bo menda še vsaj do spomladi in tudi ko bo – itak ne znese niti za prispevke)… Dejansko je s.p. v teh časih tvegana stvar, če nimaš nikogar, ki bi ti ščitil hrbet, če se zalomi… Malce me je strah, no…
In kakorkoli – prosim, naj se ne pojavi kdo, ki me bo kritiziral s formai tipa “saj si si sama kriva, humanistka butasta”, ker zdaj je, kar je… dokončala sem pač napačen faks, dejansko najbolj napačen – če si izbereš FDV, ki je dejansko lažji, vsaj med študijem lahko veliko prepohajaš, na jezikoslovju pa cele dneve preždiš za računalnikom, na koncu je pa rezultat isti – zavod za zaposlovanje…
Zato prosim vse dijake, ki se šele odločate za vpis študija – POJDITE NA NARAVOSLOVJE (če niste hudi naravoslovci, še vedno obstajajo lažje smeri – npr. matematika in tehnika na pedagoški v Lj.!), samo PROSIM VAS, NE SE ŽIVLJENJSKO ZAJ… S FAKSI KOT JE JEZIKOSLOVJE, KER SO TEŽKI IN ISTOČASNO NEPERSPEKTIVNI – SMERI KOT SO PROFESORJI NEMŠČINE, ITALIJANŠČINE, FRANCOŠČINE ODPIŠITE IZ SEZNAMA SVOJIH ŽELJ, ČE ŽELITE KDAJ DELATI!
No, pa da zaključim malo bolj pozitivno – vsem želim veliko uspeha pri iskanju dela, tisti, ki pa ste že zaposleni – upam, da vam bo uspelo služne obdržati:)
Lej tko je, nikoli ne mislit če si vpisala nek študij, da si zafrknila za cel življenje. Študij je samo predpogoj za nekaj drugega, za nek začetek. Ampak da prideš do tega začetka moraš narediti nekaj drugačnega, recimo delovne izkušnje v tujini. Služb za take profile kot je tvoj je bilo svoj čas v Bruslju kot pečka. Sledi začrtani poti, velikokrat ko greš ven ugotoviš kvečjemu da je nekaj fejst narobe s Sloveniji ne pa s tabo, ker sposobnih ljudi se v Sloveniji pač ne zaposluje ker je bolj pomembno da dekan, direktor direktorata, direkotor znj podjetja zaposli nečakinjo ali hčer od poslovnega partnerja. Ne pa oseba, ki je bila najboljša na razpisu. Igramo pač loterijo, ni izključeno da ti ne bi ratalo.
Ja saj v tem je problem – “svoj čas” je bilo v Bruslju služb kot pečka, zdaj v času recesije jih pa ni več… Se mi zdi kot da se povsod sklicujejo samo na to za…. recesijo… In sploh nimam jaz kakšnih ambicij, da bi kdajkoli učila na faksu ali kaj takega… Trenutno bi bila čisto zadovoljna s kakšnim delom v pisarni, sprijaznila bi se pa celo s skladanjem polic v Sparu ali kaj takega in enostavno ne morem verjeti, da prešernovi nagrajenki ne odgovarjajo na prošnje za taka dela… Nisem visoka, nisem bila nikoli in sem pripravljena delati marsikaj, ampak ne morem verjeti, da v tej naši rebubliki banani s tolikimi priporočili in toliko znanja, kot ga imam jaz ne dobim dela niti za čistit sekrete po domače povedano… In nato še izvem, da je delo za čistit sekrete dobila oseba z OŠ izobrazbo… Takrat me ima da bi se res vrgla čez balkon…
AMPAK SE NE BOM, KER SEM BORKA!!! Ena bedna skoruptirana družba me ne bo spravila iz tira… Če sem preživela do sedaj, bom tudi naprej…
Nasvet- vrži ven izobrazbo ko se prijavljaš, napiši recimo da faksa nisi dokončala. Žal je tko, večina delovnih mest je za neizobražene kadre.
Nikjer ne izpostavljaj da si Prešernova nagrajenka, razen za službe, kjer to ti koristi.
Za polnjenje polic, lahko napišeš zgolj samo starost, ker si mlada bodo zainteresirani, in da imaš zaključeno srednjo šolo. Žal je tko če hočemo jest je maloo treba požret ego.
Tudi jaz se pridružujem tem mnenjem. Strinjam se s tem, v prošnjo oz. ponudbo včasih pač ni pametno čisto vsega napisat. In tudi jaz ti svetujem, da ne omenjaš, da si Prešernova nagrajenka, razen, če ti to ne koristi pri iskanju nekega delovnega mesta. Ampak v večini ti ne bo koristilo, ker je v Sloveniji ogromno podjetij, kjer so na višjih položajih ljudje, ki imajo slabo izobrazbo in se bolj uspešnih od sebe bojijo. Ja…bojijo se za svoje stolčke. Ne moreš verjet ampak je živa resnica. Napiši samo bistvene informacije in bodi ravno prav ambiciozna, realna. Sam osebno pri pisanju prošnje nekaj svojih vmesnih zaposlitev izpustim v kolikor menim, da ne bi bilo dobro da jih omenim. Vse bolj pa se mi dozdeva, da je danes brez vez vse le loooteeeriiijaaaaa.
Sam sem brez redne zaposlitve že pol leta. Glede na to, da imam že več kot pet let izkušenj v prodaji in trženju, tudi vodil sem druge in delal na področju marketinga, tega prav ne morem verjet. Ne dobim niti osnovega mesta za PRODAJALCA! Toliko izkušenj in izobraževanj kolikor imam za seboj…. Ko grem v kakšen trgovski center, me glava boli od neprofesionalne ponudbe prodajalcev, včasih imam občutek, da jaz prodajam, ne pa kupujem!!! Situacijo mi rešuje edino to, da delam honorarno kot finančni svetovalec na terenu, ker imam dovolj znanja iz tega področja, samo je potrebna res izredno nadpovprečno visoka ambicioznost in motiviranost. Redno ne zaposlujejo, lahko pa odprem s.p… Opisana loterija na področju dela je sramotna za to državo, še prej pa za podjetja!
Piko: te popolnoma razumem in vidim, da nisem sama v tem… Tudi jaz imam večletne izkušnje iz prevajanja, ampak če nimaš odprtega s.p. te nobena prevajalska agencija niti povoha ne…Preko avtorske pogodbe večina noče z mano sodelovati, čeprav so mi, ko sem še imela status, dobesedno lezli v ta zadnjo, ker sem prevajala menda zelo dobro in poceni…
Tko je, ma, bo že, tudi nam se bo odprla priložnost, boste videli:)
Srečno!
Da vam bo v tolažbo;jaz sem že pred dvajsetimi leti še v razpadajoči jugi “v temo brcnila” z izbiro poklica-kmetijstvo.Takrat so še bili tz. kmetijski kombinati in že z V.stopnjo si lahko imel fino službo in ker je bilo tudi moje mišlenje,da bodo ljudje morali vedno jesti, sem se seveda vpisala na to srednjo šolo in jo tudi uspešno končala,čeprav smo se morali(čeprav je bila večina ljudi drugačnega mnenja-za kmeta je pa ja vsak dober) zelo veliko učiti in (zastonj)delati na podsestvih.Torej po štirih letih šole,ko sem imela vizijo kje približno bom delala, so se sesuli načrti,kmetijskih kombinatov ni bilo več.V našem kraju so ga vodilni delavci razkosali na najmanjše možne kose in sploh nisi potem več vedel kam naj bi dal vlogo za pripravništvo.Dobila sem ga v piščančji farmi. Šest mesecev sem se spraševala kaj h***** mi je bilo tega treba in še zdaj ne morem videt nobene kure na talarju.
Pa sem budalo jaz nadaljevala šolanje z mislijo, da pa bo vseeno nekje nekaj za mene.Moram priznati, da je za mene ta poklic zelo lep, saj je zelo obširen in je vedno nekaj novega , je pa tudi zelo fizično težak.
Vmes sem si seveda ustvarila družino in po porodniški, ko mi je že bilo jasno, da “sanjske”službe me kar ne čakajo sem pristala v sadjarstvu.Pet let sem dela pod milim nebom poleti pri + 30, pozimi pri -10, plača pa taka, da mi je konec meseca mož moral dati za bencin, da sem lahko šla v službo.
Pa sem menjala in delala v vrtnariji. Ves ljubi dan na nogah.Res, da sem po delu in odgovornosti bila takoj za šefom , po plači pa daleč zadaj.
Sem bila vmes na zavodu in so mi svetovali naj naredim prekvalifikacijo v ekonomskega tehnika(tudi teh je zdaj že malo morje), češ kaj boš z agronomijo.No pa sem vseeno končala za prodajnim pultom agro centra,kjer sem prodajala škropiva,semena…,opravljala poslovodska dela in še škladiščna.
Sedaj sem že štiri mesece na zavodu z “pokvarjeno” hrbtenico.S takimi bolečinami, da niti vseh prostorov v hiši naenkrat ne morem posesat, kaj šele da bi ves “šiht” bila na nogah in nosila težo!Kam pa jaz naj zdaj grem delat, ko nimam drugih izkušenj kot v kmetijstvu?Tudi mlada nisem več tako, da bi lahko začela zopet nekje na dnu( no saj kaj višje tako nisem bila)in se še šolala ali dodatno izobraževala.Včasih se tolažim, da že bo, ko pa grem gledati zaposlitvene oglase vidim, da sem nekje obtičala, da je bilo škoda vsakega šolskega leta, raje bi šla takrat delat in bi že sedaj imela vsaj neko spodobno delovno dobo, če druga ne. LP.
Jo,o tem bi človek lahko napisal romane,še boljše grozljivke-in z njimi fajn zaslužil..Sem tud ena izmed vas k je šla že skoz vse to vedno znova in znova..začaran krog bi rekel človek za vse skupaj..In verjetno ne bo nič drugače dokler ne bodo naši strokovnjaki-politiki poštimali najprej delodajalce-glede izobrazb,pogodb za določen čas v nedogled,izkoriščanje preko zavoda,vez..itd v glavnem vsega kar v naši državi je pa ne bi smelo biti oz.pravijo da “tako pa že ni”………..pristaneš v “polju”če se začneš poglabljat,tko da je res najbolje skoraj da vidiš in veš čimmanj..kot ste že napisali predhodniki Cristiane,podjetnica007..če si “preve蔚olan ne dobiš šihta če pa maš 8 razredu pa tud ne..vsi bi sam izkoriščal(so tud izjeme da ne bo kdo užaljen),da bi delal 24 ur za 300eurov zraven bi te pa še po “pukl”fajn tolkl..zadn cajt da se začnejo ljudje upirat samo kaj k je prepozn za 10 let..
Ker nisem tip človeka ki bi sočustvoval in uzdihoval, samo nasvet christiane. Odpret s.p. v prevajalstvu je praktično brez rizika. Nimaš nikakršnih zalog in nabave materijala, ne rabiš kreditov za stroje in ne vem kaj. Vodit enostavno knjigovodstvo za s.p. v storitvenem sektorju pa se je možno naučit v enem popoldnevu v vsaki boljše založeni knjižnici.
Pozdravljena Že obupana.
Lahko ti povem samo to, da ko sem brala tvoje besede, je bilo, kot bi brala svoje. Takoj sem pomislila, da si iz naših koncev, ker je samo tu tako, kot je. Povsod drugje se izvlečeš in zaživiš, tu pa kar toneš in toneš. In nihče tega ne razume, le ti, ki tu živimo, vidimo, kako je.
Sama imam končano fakulteto in iščem dela za srednjo stopnjo, samo da bi nekaj delala. In na koncu slišim, da pravijo od mene, da če bi hotela, bi že kaj delala.
Pa jaz za razliko od tebe hodim tudi na razgovore, samo je vedno izbran primernejši kandidat, ker imam vedno premalo ali neprave delovne izkušnje.
Ne vem, kaj je narobe in zakaj je tako, kot je. S Primorska res ni za iskat delo. Pa čeprav smo se vsi tako veseli iz študija vrnili domov, da damo svetu svoje znanje.
loliti…
V 4. letih bi 100% dobila delo, če bi ravnatelji/ce zaposlovali po pravilih: izobrazba + znanje, ker pa ne, sem še vedno brezposelna. Jaz s končano predšolsko vzgojo – dela v vrtcu ne dobim in ga tudi verjetno ne bo, ker se je najmanj 80% mlad kader zamenjal. V 4. letih me v naših krajih niti 1x ne pokličejo na razgovor, zato, ker imajo vse pred menoj prednost, ki imajo dokončano samo V stopnjo npr: ekonomisti…nimajo končanega tečaja predšolske vzgoje…,nisem pa edina, ki dela s to izobrazbo ne dobim, saj ravnatelji/ce zaposlujejo najprej vse svoje prijatelje, znance, sorodnike in še, še, še – zaposlujejo ljudi, ki ne ustrezajo pogojem, vzgojitelji in pomočniki ostajamo brez dela. Zelo se kesam, da sem šla študirati naprej, saj je to moja največja življenjska napaka!
Že obupana: En nasvet – kliči inšpekcijo!!!! Res, ker če imaš vse pogoje in si 1000%, da dela v vrtcu kšna ekonomistka ali kaj podobnega z neustrezno izobrazbo, kliči inšpektorja – ampak moraš biti res 100%… Sicer pa jih lahko anonimno prijaviš…
Mene osebno ne moti, če se igrajo mafijo v privat sektorjih… Ampak, da pa se igrajo mafijo z našim denarjem, saj tudi mi, ki smo zaposleni, posredno financiramo šolstvo preko davkov, to pa ne gre…
Državne službe morajo biti transparentne, zato obupana – kliči inšpekcijo, ker to je pa res že pravi Balkan, da jemljejo ljudi brez pogojev, ti pa čakaš doma…
Me pa še nekaj zanima – imaš strokovni izpit? Ker če ga nimaš, potem nimaš pogojev…Vsaj mislim, da rabite tudi pomočnice vzg. strokovni, a ni tako?
Že obupana: En nasvet – kliči inšpekcijo!!!! Res, ker če imaš vse pogoje in si 1000%, da dela v vrtcu kšna ekonomistka ali kaj podobnega z neustrezno izobrazbo, kliči inšpektorja – ampak moraš biti res 100%… Sicer pa jih lahko anonimno prijaviš…
Mene osebno ne moti, če se igrajo mafijo v privat sektorjih… Ampak, da pa se igrajo mafijo z našim denarjem, saj tudi mi, ki smo zaposleni, posredno financiramo šolstvo preko davkov, to pa ne gre…
Državne službe morajo biti transparentne, zato obupana – kliči inšpekcijo, ker to je pa res že pravi Balkan, da jemljejo ljudi brez pogojev, ti pa čakaš doma…
Me pa še nekaj zanima – imaš strokovni izpit? Ker če ga nimaš, potem nimaš pogojev…Vsaj mislim, da rabite tudi pomočnice vzg. strokovni, a ni tako?
V vrtcu delajo lahko na mestu pomočnika vzgojitelja:
– vzgojitelji predšolskih otrok V. VI in VII stopnja
– V. stopnja + tečaj predšolske vzgoje, ki pa traja cca 1. šolsko leto
Strokovni baje ne bo več nujen, ne niimam ga, zelo rada bi ga opravila, samo dokler nimam 6 mesecev pripravništva, ali dela v vrtcu, ga ne morem delat in, ker dela ne dobim, strokovni odpade.
Vzgojitelje tudi brez strokovnega zaposlijo za določen čas, seveda prednost imajo pa tisti, ki imajo strokovni. Tukaj se gre pa za osebo, ki ima končano samo V stopnjo – druge smeri, nima končanega tečaja predšolske vzgoje, ki bi ga morala imeti in s tem tudi strokovnega izpita nima. Glede te inšpekcije, na tej ustanovi je že bila, ker baje je ena delala s poklicno, drugi so mi rekli pa, da je imela V. stopnjo – vseeno, nebi smela delat v vrtcu, ker ni izpopolnjevala pogojev, inšpekcija takrat ni naredila nič, ta brez šole je še vedno delala in se med delom izobraževala, ravnatelj pa še vedno sedi na svojem stolčku in še vedno sprejema neustrezne kandidate.
Rabiš strokovni izpit!
To se več niti ne piše v objavo delovnih mest, ker bi (tako so meni rekli) naj bilo samoumevno! Tako se smatra, da imaš pogoje! Žal po tem takem jih še ti tudi nimaš! Poskusi s kakšnim volonterskim pripravništvom, tega ti bodo sigurno odobrili, potem pa strokovni in imaš pogoje!
Vso srečo!!!
LP, Klavdija (tudi vzgojiteljica)
Forum je zaprt za komentiranje.