Ne da mi miru…
Ne da mi miru…
Ker se tudi sama ukvarjam zadnja leta s pisanjem, dosti sledim temu forumu. In knjiga, ki je name naredila največ vtisa (oziroma zbirka le-teh), je knjiga pisatelja pod psevdonimom, ki sodeluje tu. Zgroženo sem ugotovila, da je to moj bivši profesor na eni izmed fakultet. Zakaj zgroženo? Ker sem, nerada priznam, nekoč ponaredila njegov podpis v index, ker je bil vedno povsod, samo na fakulteti ne in to je bila edina opcija, da letnik speljem. 🙂 Ni šlo za podpis ocene, samo za podpis opravljenih vaj (ki sem jih z veseljem opravila, saj so bile ene izmed najbolj zanimivih), pa še tisto je naslednje leto prenehalo veljati in podpisi niso bili več potrebni.
No, pa sem dala iz sebe, nisem ponosna, se pa vedno rahlo stresem ob pogledu na tresoč podpis v indexu. In trapa jaz, bi ga lahko sedaj prodala na e-bayu za velike denarce :))
Upam, da niste hudi gospod profesor :;)
Bivša študentka31, mislim, da se ti res ni več treba sekirat, sploh ker navzočnost na faksu dejansko ni bila med VK-jevimi ključnimi vrlinami. Je pa imel zato druge – zaradi tega sem se sama odločila, da pri njem diplomiram.
Sodeč po tem, kako potrpežljivo je prenašal to, da je bilo pisanje diplome, ki se je ravno ujelo z najviharnejšim obdobjem mojega življenja, nekje pri dnu mojih prioritet, sem prepričana, da ti ne bi zameril ponarejanja, sploh glede na okoliščine 😉
Se pa tudi sama nameravam lotiti Kosca, ker o njej slišim sama dobra mnenja: če že niso vsa evforična, pa še nihče o njej ni rekel nič slabega.