Nazivi v Evropski uniji
Še eno vprašanje imam:
ali se Komisija (v pomenu Evropska komisija), Parlament (v pomenu Evropski parlament), Svet (v pomenu Svet ministrov) itd. lahko pišejo z veliko začetnico ali obvezno z malo? Ali celo obvezno z veliko? 🙂
Pa še to:
ali je pravilno Evropska unija ali Evropska skupnost? Zakaj?
Hvala še enkrat!!!
> ali se Komisija (v pomenu Evropska komisija), Parlament (v
> pomenu Evropski parlament), Svet (v pomenu Svet ministrov) itd.
> lahko pišejo z veliko začetnico ali obvezno z malo? Ali celo
> obvezno z veliko? 🙂
>
Tvoje vprašanje se nanaša na uporabo tako imenovanih krajšanih večbesednih zvez tipa SAZU. V tem primeru je odgovor na tvoje vprašanje – da. Slovenska akademija znanosti in umetnosti -> Akademija.
Vendar obstaja še bolj bistveno vprašanje, in sicer zapis. Ali “evropska komisija” zapišemo z malo ali veliko začetnico? Zelo poenostavljeno evropsko komisijo lahko razumemo v pomenu vlade, evropski parlament pa v pomenu našega parlamenta oz. državnega zbora. S tem v mislih sama zagovarjam dosledno uporabo možnosti, ki jo dopušča in predpisuje SP:
Kadar v govoru in pisanju ne mislimo na naslov (ime) organizacij ali ustanov ipd., temveč samo na njihovo vrsto, poimenovanje pišemo z malo začetnico; to velja za vse vrste stvarnih lastnih imen: (nekaj primerov) Šel je v zdravstveni dom v Šiški. Študira na univerzi v Mariboru, ne v Ljubljani. Pritožil bi se na vlado Republike Slovenije.
Ker že v osnovi zagovarjam pisanje z malo začetnico, odpade prejšnja možnost po analogiji s SAZU.
Torej: evropska komisija, evropski parlament in svet EU (ali ministrski svet).
> ali je pravilno Evropska unija ali Evropska skupnost? Zakaj?
Po konsenzu in z upoštevanjem zgodovine poimenovanja je prav Evropska unija. EU se je iz EC (Evropskih skupnosti, in ne Evropske skupnosti, kot je bilo zmotno uveljavljeno) preoblikovala v EU – Evropsko unijo. Evropska unija je splošno uveljavljeno, potrjeno poimenovanje, s sicer različnim poudarkom pri različnih ljudeh (u-NI-ja ali pa U-nija).
Kljub temu jih peščica vztraja pri Evropski skupnosti, še drobnejša peščiča pa pri Evropski zvezi. Morda je eden izmed razlogov enak kot pri ljudeh, ki se še vedno ne morejo navaditi kategorije bruto domačega proizvoda in se oklepajo stare in vsebinsko neustrezne terminologije.
>
> Hvala še enkrat!!!
Tule se bom malo vmešala. Jaz zagovarjam pisanje z veliko začetnico. Podobno kot pišemo “Vlada Republike Slovenije”, ker je to uradno poimenovanje.
Glede poimenovanja Evropska unija ali Evropska skupnost. Uveljavljeno je Evropska unija, kar zagovarjam tudi jaz, čeprav nekateri vztrajajo pri Evropski skupnosti, ker naj bi bilo bolj slovensko (najbolj dosledno to počne Peterle).
Zakaj Evropska unija? Ker izraz Evropska skupnost pomeni nekaj drugega. na tem mestu bom malo dopolnila Jano. Evropska unija je nastala iz treh evropskih skupnosti: Evropska skupnost za premog in jeklo, Evropska gospodarska skupnost (in ta je tista, ki ji rečemo lahko tudi samo Evropska skupnost) in Evropska skupnost za jedrsko energijo.
Oba izraza, tako izraz Evropske skupnosti kot izraz Evropska unija, sta še v uporabi. Evropska unija je namreč širši pojem kot Evropske skupnosti, vključuje pa tudi skupno zunanjo in varnostno politiki in druge skupne politike, ki sicer ne obstajajo v okviru tako imenovanega prvega stebra. Malo zakomplicirano. 🙂
Pa smo še malo izobraževalni, super, Špela 🙂 Res je. Pri preoblikovanju EU v njeni zgodovini je bila leta 1992 podpisana, naslednje leto pa uveljavljena t. i. maastrichtska pogodba, ki je znana tudi kot pogodba o Evropski uniji. Uvedla je naziv EU, ki pa ni samo lepotna korekcija imena, temveč vsebinska prenova delovanja. Ob dotlej delujočih evropskih skupnostih, ki jih je zajela v en steber, je uvedla še dva stebra delovanja (ki jih je navedla že Špela). Kot zelo pomemben element je treba izpostaviti še to, da je bila ta pogodba tudi temelj za rojstvo gospodarske in denarne unije (GDU – v izvirniku EMU), v njenem okviru pa je nastal evro kot enotna evropska valuta. (Samo kot zanimivost in rahla digresija: ne le, da so včasih napačno poimenovali Evropska skupnost, kar so bile v resnici Evropske skupnosti, podobno se dogaja tudi z GDU oz. EMU. Čeprav EMU pomeni economic and monetary union, jih veliko misli, da pomeni European monetary union in potem napačno uporabljajo poimenovanje evropska denarna unija.)
Glede zapisa pa – no, če se zavzemaš za isti zapis kot pri vladi, potem pa vse v redu. Tudi jaz se 🙂 A z malo. Predvsem zaradi lažje berljivosti. Saj Vemo Kako Je Z Lažjo Berljivostjo, Ponavadi Je Lažje Brati Čim Manj Velikih Črk, SICER SE TI LAHKO OD NJIH ŠE ZMEŠA 🙂
Vidim pa, da ima veliko Slovencev težave s to malo začetnico, pa ne morem razumeti, zakaj? Kar potegne jih k ponavljanju, se mi zdi skoraj k servilnemu strahospoštovanju. Zakaj? Prosim, brez zamere, tu ni mišljeno nič osebnega, je le glasno razmišljanje. Je pa vseeno mogoče dobra priložnost, da tebe, Špela, prosim: mi mogoce lahko čisto iz svojega zornega kota pojasniš, kaj bi bilo vlade manj, če bi jo ti sama pisala z malo začetnico? Glede na to, da sta na voljo obe možnosti?
No, saj zdaj bomo pa kmalu imeli evro, pa se bomo z njim zabavali. Že vidim, da so mi pametnjakoviči na računu za elektriko napisali euro. *Globok vzdih*
Glede pisanja z veliko in malo začetnico – še nekaj mi nikakor ne gre v račun; zakaj neki pišemo Prešernov dan z veliko, ostale praznike (in tudi bolezni) pa z malo??? Glede na zadnji odgovor – kaj bi pa bilo Prešernovega dneva manj, če bi ga zapisovali z malo – a ne gre tukaj za enako strahospoštovanje kot pri zapisovanju vlade z veliko? zakaj dvojna morala?
Jana in Špela, lepo vaju prosim, da mi pomagata še pri problemu, naslovljenem z Vejice, vejice, vejice. Hvala že vnaprej in res najlepša hvala za vso izčrpno in zelo poučno razlago v zvezi z Evropsko unijo! Res obvladata.
Parlament in Komisija pa torej obvezno z veliko (po analogiji z Akademijo)?
Lep pozdrav! 🙂
Ups, popravljam samo sebe:
spela napisal:
>
> nekateri vztrajajo pri Evropski skupnosti, ker naj bi bilo bolj
> slovensko (najbolj dosledno to počne Peterle).
Peterle pravi Evropska zveza. Vsekakor pa Evropska skupnost ponavadi pomeni nekaj drugega kot Evropska unija – ponavadi, kot sem že napisala, imajo v mislih Evropsko gospodarsko skupnost (kadar imajo v mislih vse tri, uporabljajo množino).
Jana10 napisal:
> Vidim pa, da ima veliko Slovencev težave s to malo začetnico,
> pa ne morem razumeti, zakaj? Kar potegne jih k ponavljanju, se
> mi zdi skoraj k servilnemu strahospoštovanju. Zakaj? Prosim,
> brez zamere, tu ni mišljeno nič osebnega, je le glasno
> razmišljanje. Je pa vseeno mogoče dobra priložnost, da tebe,
> Špela, prosim: mi mogoce lahko čisto iz svojega zornega kota
> pojasniš, kaj bi bilo vlade manj, če bi jo ti sama pisala z
> malo začetnico?
Ne bi bilo vlade manj. 🙂
V bistvu je takole: res pišem vlada z veliko zelo redko, in to le, kadar imam striktno v mislih Vlado Republike Slovenije kot institucijo (v uradnih dopisih ali kaj podobnega). Pač pa evropske ustanove večinoma pišem z veliko – zdajle imam občutek, da bom na koncu ugotovila, da se vseeno morda strinjam s tabo, da bi to kazalo pisati z malo, zato poudarjam, da tole ni teza, ampak “glasno” razmišljanje. Jaz jih pač jemljem kot uradna imena institucij. Zato tudi Svet EU pišem z veliko, medtem ko ministrski svet (kar je isto) pišem z malo. Jaz osebno pišem tudi Parlament in Komisija z veliko, kadar imam v mislih EP oz. EK, čeprav ni uradno ime, a če to vidim napisano z veliko, točno vem, da gre za ti dve instituciji in ne za katerikoli nacionalni parlament ali katerokoli komisijo, npr. parlamentarno.
Je pa to zanimiva razprava. Bom še razmislila o tem, kaj si ti napisala. Saj pravim, načeloma bi se lahko s tabo strinjala, ampak mi nekaj ne da, da bi imena institucij EU pisala z malo. Ravno zaradi tega, ker so njihova imena tako splošna, da je, se mi zdi, potrebna neka ločnica.