Zdravo,

kako se pravilno zapiše ime tega plemena severnoameriških Indijancev in posameznih članov le-tega? Edini vir, ki ga imam, in v katerem se to pojavlja, je VSL, kjer so Navahi. Je potem en pripadnik Navah, Navaho, Navahec, Navahanec, Navašan? Kaj pa pripadnica?

Po drugi plati se pa pojavlja tako v karlmayevski literaturi sicer iz nemščine prevzet zapis Navajci (Navajec, Navajka), tako da sem v dilemi, ali uporabiti bolj okoren uradni prevod ali bolj splošno prepoznavno tradicionalno poimenovanje.

Hvala za pomoč.

Jaz bi ostala pri viru, ki omenja Indijance plemena Navaho. Je že res, da se to v ang. piše Navajo, vemo pa, da se j izgovarja kot h in glede na to, da imamo Apače, torej tudi Navaho Indijance pišemo podomačeno.

Če so skupina Navahi (enako Apači), je po mojem en Indijanec tega plemena Navah (enako SP piše Apač), torej bi po tem vzoru pisala tudi Indijanko tega plemena: Navahinja (kot Apačinja v SP).

Hvala za odgovor.

Torej po vašem mnenju Navahi/Navajci ne spadajo v isto kategorijo besed kot npr. Peking (ki naj bi ga bilo po sodobnih prečrkovalnih smernicah in mnenju strokovnjakov za kitajski jezik bolj primerno zapisovati kot Beijing), ki so že tako ponarodele in uveljavljene, da “napačnega” zapisa vendarle ne gremo popravljati?

Vsakdo lahko piše, kot želi. 🙂 Vprašanje pa je, koliko je to smiselno. Ob tem se postavlja vprašanje, po mnenju koga je neki zapis dejansko napačen.

Tudi za Peking so morali obstajati razlogi, da se je stroka tako odločila, in zdaj pisati Beijing in trditi, da je tako edino prav, je pač v neskladju z normo slovenskega jezika. Ko pa se spremeni norma – ta je zapisana v SP, SSKJ ipd. -, takrat pa lahko pišemo drugače, vse drugo pa je bolj kot ne malo na pamet oz. ker nekdo tako meni.

Ne želim zmanjševati pomena tistega, kar nekdo trdi in dokazuje, trdim pa, da če je neka strokovna in/ali znanstvena podlaga za neko mnenje, bo to slej ko prej tudi vključeno v normo. In norma je tista, ki nas pri lektoriranju vodi pri tem, kaj je prav in kaj ne. Če norma nečesa ne opredeljuje, potem se seveda opiramo na zadevno stroko, zato so nam zelo dragoceni razni slovarji, značilni za zadevne stroke, npr. vojaški, računalniški, papirniški itd. slovar.