naslovnica knjige
Še preden začnemo z oblikovanjem, se je potrebno seznaniti z vsebino. V tem primeru je treba (vsaj) prebrati besedilo. Na podlagi prebranega se odločamo. Če nam ni vse jasno, poiščemo dodatne informacije. Ni pripiročljivo izpustiti izpred oči temeljnega izhodišča: naloga »oblikovanja« je posredovanje (in ni namenjeno sebi).
Nato se zastavijo preprosta vprašanja (in poiščejo odgovori), npr.:
– kaj oblikujem?
(roman, poezija, enciklopedija, leksikon, atlas, znanstveno delo, kuharica, učbenik, slikanica …)
– komu je namenjeno?
(vsem [?], (ne)poznavalcem, nevednežem, vedoželjnim, otrokom, starejšim, (ne)zahtevnim …)
– kako (najbolji učinikovito) posredovati in predstaviti svoje zamisli?
(ustvarjalno delo, iskanje različnih (najboljših) možnosti, variacije na isto [najboljšo] temo …)
– ali obstajajo kakšne omejitve? (npr. finančne, tehnološke …)
– do kdaj?
. . .
. . .
. . .
Vsa možna vprašanja (še zdaleč) niso izčrpana, lahko se pojavijo še podvprašanja …
In potem sledi (sprotno) delo (z nenehnim samospraševanjem in presojo).
Dobro oblikovano delo se včasih »ne vidi« na prvi pogled in je celo »skrito«.
[hr]
Za začetek, priporočam vsaj dve knjigi:
– Robert Bringhurst: The Elements of Typographic Style. (1992, zadnja revidirana izdaja 2008)
– Hans Peter Willberg in Friedrich Forssman: Erste Hilfe in Typografie. (1999, 5. izdaja 2006)
[hr]
Idejo lahko realiziramo sami (če znamo in zmoremo), lahko pa izvedbo zaupamo »obrtniku«.
A o programih? Precej jih je (tudi free). Včasih zadostuje le en (od začetka do konca), včasih si pomagamo z različnimi programi in nato vse zdužimo v enem.
Program je (obrtniško) sredstvo in le (dober) pripomoček, tako kot svinčnik, čopič, papir …
Če ne znamo pisati ali risati, nam ne pomaga niti najboljši program. Pot od vajenca do mojstra je lahko hitra ali počasna. Naj bo taka ali drugačna, vselej naj bo (čim bolj) temeljita.
Na spletu je veliko navodil in priporočil. Le malce se je treba znajti.
Hm, sem napak odgovoril? Zdi se, da sem bolj govoril o učenju (in razvoju) kot o oblikovanju 🙂
.
meni so najlepše oblikovane tiste knjige, ki ne vsebujejo preveč barv, kajti če ne poznaš avtorja se ponavadi odločiš glede na oblikovano platnico. In ves kičeraj samo odbija bolj kot privlači.
Mogoče lahko malo pogledaš založbo Beletrina ali zbirko Bralec, te mislim da so zadnje čase kar lepe. Sicer pa se moraš prepustiti domišljiji in ne drugim, ker bo bolj zgledlo na kopiranje kot na izvirnost. Res je da se moraš ravnati po vsebini, ampak vsak si prebrano razlaga po svoje.
Naj drugi kopirajo tebe 🙂
MyD.
To, kar si zapisal, je vse upoštevano. Mislim, ta vprašanja … Sicer založbo bom odprla za začetek z mojimi romani (torej natančno poznam besedilo, komu je namenjeno …) Jaz, ko grem v knjižnico, si naredim določen seznam. Pred tem pobrskam na spletu, da vidim, kakšna je vsebina knjige. Res pa je, da me pritegne lepa naslovnica, ima zanimiv naslov … Vse je odvisno od okusa posameznika.
Za fotografije sem že zaposlila mojo najboljšo prijateljico, ki se dejansko ukvarja s tem. Problem je le, da tudi ona nima pojma, kako se lotiti tega.
Drugače pa osebno so mi všeč platnice knjig založbe Anu Elara.
Tudi to si velja zapomniti: Don’t judge a book by its cover 🙂
Nekaj o naslovnici http://en.wikipedia.org/wiki/Front_cover
Kar solidna zbirka (več strani) naslovnic http://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Book_covers
Za zasnovo tipičnih strani Typograph – Scale & Rhythm[/url]
To je specializiran program http://www.bookcoverpro.com/, ki nekaj stane, čeprav se da vse narediti tudi z drugimi programi.
Poišči še ta gesla v spletnem iskalniku:
book cover(s)
book jacket(s)
Nekaj literature v slovenščini: http://www.smgs.si/index.php/zaposleni/obvestila/9-zaposleni/66-gorazd-krumpak?start=3
[hr]
Do danes, v slovenščini (žal edini in vsaj zame), še nepresežen priročnik:
[list]
Maks Blejec: Priročnik za ročne stavce.
Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije, sekcija za LRS, Ljubljana 1957
[/list]
Drži, da nekatere zadeve niso več prisotne v današnjem času. Določeni deli so, morda, nekoliko zastareli. Veliko je trdnih tipografskih načel, ki veljajo še danes. Najdemo še cel kup drobnih in nadvse žlahtnih nasvetov. Le za pokušino (sicer bom moral še dolgo tipkati 650 strani, s presledki, vejicami in pikami :), npr.:
– izbira pisav in skladnost različnih pisav
– na koncu vrstice ne smejo ostati npr. enočrkovni predlogi s/z+besedo, v+besedi, o+besedi …, ki vedno, pri delitvi, gredo v naslednjo vrstico skupaj z besedo, ki jim sledi; prav enako velja za veznik in+beseda;
– tipografsko (ne)zaželene delitve: npr. sto-riti, osla-biti 🙂 malce hudomušno delujejo;
delitev besed po sestavi je čimbolj zaželena npr.: pre+staviti, vendar pozor pred+staviti; bolje npr. akva-lunga kot ak+valunga; kako deliti besed v tujem jeziku.
– akademski naslovi (prof., dr.) gredo vedno skupaj z imenom (pravi izziv je, kako tipografsko dobro rešiti npr. prof.+dr.+inž.+Ime 🙂
– ime dolgo štiri črke ali manj gre vedno skupaj s priimkom v naslednjo vrstico; lahko si zakompliciramo (tipografsko) življenje če je še pred imenom prof. dr. in zadaj dolg priimek.
– kako deliti dan in mesec npr.: 1. novembra, kako postavimo rekord na 100 m (mera in enota mere ostaneta zvezana do konca svojih dni – ni razveze!); tudi KraljCesar MCXLVIII katerikoli je že po vrsti ostane (tipografsko) skupaj; pišemo od 11 do 9999 brez presledka, 10 000 pa ima presledek in ne piko (razen v tabelaričnem stavku); v gladkem stavku leposlovja, izpišemo od 1 do 12 z besedami, razen …
– zakaj je sliko z veliko (širnega) neba bolje postaviti na zgornji del strani in ji dovoliti neskončnost, ne pa »stisniti« na dno strani in »obtežiti« s stavkom; brez pomislekov pa fotografijo jame ali rova obložimo s tekstom.
– barve, kombinacija barv, simbolika barv … (npr.: ali so berljive rumene črke na svetlozelenem ozadju?)
Veliko je »drobnarij«, ki jih mnogi bralci niti ne opazijo, vendar sodijo v dober tipografski izdelek.
[hr]
Nekaj je, vsaj v omejenem obsegu, dostopnih knjig tudi na http://books.google.com, npr.:
– Andrew Haslam: Book design
– Andrew Haslam: Type and typography
in še kaj.
[hr]
Nekaj vprašanj, zanimivih za tipografe:
– Zakaj pisave Monotype Garamond ni tipografsko primerno uporabiti za tisk katoliških knjig?
– Zakaj pisave, ki jih je zasnoval Frederic W. Goudy, niso primerne za tisk ustave Mehike ali Kanade?
– Zakaj pisave Bodoni ni priporočljivo uporabiti za knjigo, ki obravnava nekaj iz časa renesanse?
Poskusite poiskati odgovore.
»Kršitev« tipografskih pravil je možno, vendar si ga privoščijo le veliki mojstri ali …
Še kaj?
Tudi to si velja zapomniti: Don’t judge a book by its cover 🙂
• Nekaj malega o naslovnici in majhna zbirka (več strani) »finalnih izdelkov«
• »Protiprašni« ščitnik za knjige (po nemško Schutzumschlag ali Buchumschlag)
Za igračkanje s tipičnimi stranmi Typograph – Scale & Rhythm[/url]
To je specializiran program BookCoverPro[/url], ki kar nekaj stane (zaradi tistega Pro), čeprav se da vse enako narediti tudi z drugimi programi.
Kar solidna izhodišča za seznjanjanje z osnovnimi pojmi:
– Typography
– Kako postaviti knjigo na mizo?
– Predal z orodjem
(obvezno je treba pokukati tudi v druge jezike) in potem nas čaka sledenje vsem mogočim povezavam in učenje.
[hr]
Nekaj literature v slovenščini: http://www.smgs.si/index.php/zaposleni/obvestila/9-zaposleni/66-gorazd-krumpak?start=3
Do danes, v slovenščini (žal edini in vsaj zame), še (vedno) nepresežen priročnik:
[list][list]
Maks Blejec: Priročnik za ročne stavce.
Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije, sekcija za LRS, Ljubljana 1957
[/list][/list]
Drži, da nekatere zadeve niso več prisotne v današnjem času. Določeni deli so, morda, nekoliko zastareli. Veliko je trdnih načel, ki veljajo še danes. Najdemo še cel kup drobnih in nadvse žlahtnih nasvetov. Le za pokušino (sicer bom moral še dolgo tipkati 650 strani, s presledki, vejicami in pikami :), npr.:
– izbira pisav in skladnost različnih pisav
– na koncu vrstice ne smejo ostati npr. enočrkovni predlogi s/z+besedo, v+besedi, o+besedi …, ki vedno, pri delitvi, gredo v naslednjo vrstico skupaj z besedo, ki jim sledi; prav enako velja za veznik in+beseda;
– tipografsko (ne)zaželene delitve: npr. sto-riti, osla-biti 🙂 malce hudomušno delujejo;
delitev besed po sestavi je čimbolj zaželena npr.: pre+staviti, vendar pozor pred+staviti; bolje npr. akva-lunga kot ak+valunga; kako deliti besed v tujem jeziku.
– tudi prof. in dr. ne »izpustijo« svojega imena samega v naslednjo vrstico; (pravi izziv je, kako tipografsko dobro rešiti npr. prof.+dr.+inž.+ime 🙂
– ime dolgo štiri črke ali manj gre vedno skupaj s priimkom v naslednjo vrstico; lahko si zakompliciramo (tipografsko) življenje če je še spredaj prof. dr. in zadaj dolg priimek.
– kako deliti dan in mesec npr.: 1. novembra, kako postavimo rekord na 100 m (mera in enota mere ostaneta zvezana do konca svojih dni – ni razveze!); tudi KraljCesar MCXLVIII, katerikoli je že po vrsti, ostane (tipografsko) skupaj; pišemo od 11 do 9999 brez presledka, 10 000 pa ima presledek in ne piko (razen v tabelaričnem stavku); v gladkem stavku leposlovja, izpišemo od 1 do 12 z besedami, razen …
– zakaj je sliko z veliko (širnega) neba bolje postaviti na zgornji del strani in ji (sliki 🙂 dovoliti neskončnost, ne pa »stisniti« na dno strani in »obtežiti« s stavkom; brez pomislekov fotografijo jame ali rova pa obložimo s tekstom.
– barve, kombinacija barv, simbolika barv … (npr.: ali so bolj berljive rumene črke na rumenem ali svetlozelenem ozadju?:)
Veliko je »drobnarij«, ki jih mnogi bralci niti ne opazijo, vendar krasijo dober tipografski izdelek.
[hr]
Nekaj je, vsaj v omejenem obsegu, dostopnih knjig tudi na http://books.google.com
– Andrew Haslam: Book design
– Andrew Haslam: Type and typography
– Norman Sanders, William Bevington: Graphic designer’s production handbook
– …
[hr]
Te zadeve se nanašajo na program Scribus, so pa tako splošne, da ponujajo osnovni vpogled v tovrstno problematiko: http://www.booklocker.com/books/4055.html → tukaj je majhna pdf datoteka http://assets.booklocker.com/pdfs/4055s.pdf → malo razprave na forumu http://old.nabble.com/Scribus-book-cover-template.-td21645932.html → pa še kalkulator http://wexfordpress.net/template.html → in majhna skica osnovnih pojmov: http://wiki.scribus.net/canvas/Book_Spine_Calculator.
Zdi se mi, da sem prebral pri Robertu Bringhurstu, da je najenostavnejši način za pisanje knjig tak: vzameš prazen list papirja in začneš pisati levo zgoraj, nato pišeš, dokler ne končaš desno spodaj in nato vzameš naslednji prazen list …
Če je še kaj nejasnega, kar pogumno z besedo na dan.