napisal/a ali napisal/-a
Običajno pišemo te krajšave s pomišljajem, torej delal/-a, v manj strokovnem pisanju pa se ta vezaj opušča. Nekateri so postavili svoja pravila in zahtevajo ta zapis v oklepaju, stično: delal(-a). Če je le mogoče, pa je fino, da se oba zapisa izpiše: delal/delala, vendar to lahko v praksi pogosto pomeni dolgovezenje, ki lahko onemogoča jasnost in tekočo berljivost besedila. In še to, če besedilo zajema tovrstne dvojnice, morajo biti te uporabljene pri prav vsakem glagolu, samostalniku in pridevniku v prav vsaki povedi, kjer je to potrebno, ne le mestoma.
Še to: če se pri krajšani besedi ne spremeni le zadnja črka izvorne besede, ampak – tako kot pri delavcu – izpade še e (ki je pravzaprav polglasnik), potem se krajšani del besede zapiše tako, da se najprej ponovi zadnja črka izvorne besede (-v-) in nato priponsko obrazilo (-ka): delavec > delavec/-vka