nakup stanovanja

Se strinjam.

Ja, seveda, cene rastejo od selitev v Ljubljano. To so reveži, ki tolčejo najemnine. Po cenah, ki so sedaj, sigurno ne kupujejo. Kupujejo špekulanti, ki bi radi bili mini baroni – da bi živeli od kasiranja najemnin in nič delali. Konkretno bi jih streznil že velik davek na nepremičnino, v kateri ljudje ne živijo. In ne bi jih prenesli na najemnike, ker najemniki že zdaj nimajo od kod vzet. Bo treba kar prodat. In sprožil bi se domino efekt. Domino efekt prodaj bi sprožil tudi zakon o najvišji najemnini – kot so to naredili v Berlinu, ko so cene zbezljale.

Skratka, vlada ima veliko vzvodov, da poči mehurček – ampak imaš prav. Obstoječa sigurno ne in nobena, ki je sestavljena iz strank, ki so že bile na oblasti.

V Sloveniji je stanovanj dejansko dovolj – problem je, ker je veliko praznih. Dovolj bi bilo že, da bi šel del teh stanovanj na trg.

Vsak dodatni davek na napremičnino se bo odrazil v višini najemnine in tako bo dokler bod najemniki in dokler bo imel folk denar za stavnovanja.

O teh praznih stanovanjih pa se res veliko govori, ampak kje pa so ta prazna stanovanja? Poznam situacijo pri nečaku, ki živi v redišču LJ in pri hčeri, ki živi na zunanji strani ljubljanske obvoznice – prazno ni niti eno stanovanje.

Morda so prazna kaka taka, ki so v predragih luksuznih objektih ala Situla, ampak ta stanovanja v nobenem primeru nimajo omembe vrednega vpliva na nepremičninski trg in na trg najemniških stanovanj.

Aja… pa pretirana regulacija cen tudi ne bo pomagala prav dosti, prej se bo zgodilo, da folk ne bo oddajal v dolgoročni najem, ampak le v turistične namene.

Počakaj samo, da se situacija z epidemijo umiri…

..pa še to: Porast najemnin v času korone je posledica večjega povpraševanja po stanovanjih s stran gostujočih delavcev, ki so morali imeti biti prijavljeni pri nas, če so hoteli obdržati delo in se izogniti karanteni ob vsakokratnem prehodu meje.

Poleg tega pa veliko balkanskih gostujičih delavcev Slovenijo uporablja za vir spodobne socialne pomoči in bazo za to, da lahko dobijo delo npr. v Avstrij, Nemčij, Švici in Beneluksu. Tak primer je naval Albancev na Kranj, Celje, Velenje. Očetje in starejši sinovi delajo čez mejo, družine imajo pa pri nas na sociali.

Skratka, tako kot je danes, nič ne kaže, da se bodo cene stanovanja na dolgi in srednji rok kaj nižale, kvečjemu se bodo zviševale.

Ali je nakup nepremičnine v tem trenutku dober ali ne, bo pokazal čas. Težko je reči kakšna bo situacija čez nekaj let in kaj nas čaka.

Kar se tiče nepremičnin (stanovanj) v LJ in nasploh se mi zdijo precenjene. Tudi zazidljiva zemljišča v okolici LJ so precej visoka. Za naju nakup stanovanja/hiše v oz. LJ predstavlja preveliko tveganje tako je tudi to eden izmed razlogov, da se bova v prihodnje selila iz regije na zahod, kjer so cene zemljišč precej bolj znosne.

O kakšnem tveganju govoriš? Logično je, da so cene v Ljubljani najvišje in da boš v Ljubljani tudi vedno lahko nepremičnino prodal dražje kot drugje. Če kupiš stanovanje v Ljubljani ali njeni bližini, je to investicija, če kupiš stanovanje v kakšnem manjšem kraju ali celo na podeželju, pa obstaja velika verjetnost, da se vložek v nepremičnino ob prodaji ne bo povrnil ali pa boš imel celo težave s prodajo, zato s tem kupuješ zgolj svoj dom.

Predlagam da imate prihranjenih 50-70% vrednosti nepremičnine, potem pa le hitro v nakup.

Dejstvo je, da se trenutno pokupi vse kar je na voljo. Vse  se proda. Kar je dobro praktično ni več kot 1 teden na prodaj, kar je slabše kakovosti (potresno manj varna) pokupijo šiptarji.

Denar je sedaj poceni in  v kolikor si kreditno sposoben, se splača kupiti nepremičnino.

Samo vseeno moraš pa preračunati, da kljub kreditu lahko živiš.

Ni cas za kredite. Pravila igre se sproti spreminjajo in ja naredijo lahko kar hocejo. Pravnih drzav ni vec. Samo bedak bo dolznik. Se niste nic naucili v teh 2 letih glede igre in pravil.?

Kupi ce imas svoj denar, s tujim ne kupuj.

pomoje da ce najdes nekaj kar ti je vsec, in lahko pokrijes kredit,  kupi.

sam sem sel v nakup nepremicnine pred 12 leti, takoj po koncani univerzi , ko sem dobil prvo sluzbo.

Takrat je zgledal kredit kar velik ( ko sem kupil je bil obrok 850, zdaj je ze kaksnih 5 let 660), se še spomnim pogledov sosolcev, kako si sploh upam it v to. No, zdaj je kredit ze skoraj na pol placan, obrok je smesno nizek za 110m2 , pa se lastnik bom ko odplacam. Sosolci pa sedaj kupujejo, ko jih je zacelo motit, da nimajo nic od najemnin ( ki so sedaj visje od mojega obroka).

Si pa vseeno zelim, da pride vlada, ki bo omogocila vsakemu dostojno prebivalisce za zmerno vsoto. Ampak mislim, da ga ni junaka ki bi premagal kapitalisticne interese…

Meni je pac dosti lepse dat ta obrok mesecno, pa vem da bo stanovanje moje. Pa bo mir z nepremicnino, ko bom star…

Sorodnica ze 15 let zivi v Londonu , kjer so stanovanja sa nase razmere se tezje dostopna. Ves cas je bila v najemu ( 1500funtov za 85m2), se pravi je slo cca 150.000 za najemnine , kar je slaba polovica stanovanja. Sedaj je ze v zrelih odrasloh letih, in bo kupila, da bo odplacano do penzije.

prej pac ni slo, zdaj je pa kar treba.

nepremicnine za dedovanje ni…

Nepremičninr v kateri živiš, ne moreš gledati iz strogo investicijskega stališča. Pač to je tistih par 100k€, ki “prišparajo” najemnino. In najin življenjski namen ni, da je 99% vsega kapitala spravljenega v eni nepremičnini, kjer živiva, ampak, da lahko investirava tudi drugam – o tem tveganju govorim – vsa jajca v eni košari. Cene so šle v zadnjem letu konkretno gor in če bi hotela v LJ ali njeni bližini kupiti zemljo za izgradnjo, stanovanje ali hišo (kjer bi živela), bi morala narediti kar nekaj investicijskih salt in likvidacij, da bi šlo skozi. Iz tega vidika je za naju bolje, da se odseliva drugam in zgradiva hišo, kjer so boljše razmerje med cenami nepremičnin in kvaliteto življenja.

Kvaliteta življenja je res neprimerno boljša na periferiji. Je pa lahko manj udobno in se ne moreš zanašati na infrastrukturo. V mestu ali njegovem obrobju si lažje brez avta oz. družina s samo enim avtom…

Jaz sem vrsto let živel na periferiji, imel gozd 50m stran in moram reči, da je bilo fino, zlasti takrat, ko sem zjutraj naredil en krog po gozdu namesto kave.

Življenje na periferiji običajno pomeni, da se moraš voziti v službo, kar kvaliteto življenja lahko krepko poslabša. Preživeti vsak dan po eno uro ali več časa v avtu ali celo v koloni med živčnimi vozniki je čisto nekaj drugega, kot če greš lahko do službe s kolesom ali peš. Enako velja za šolo, glasbeno šolo, dejavnosti otrok. Če je vse to blizu, je kvaliteta življenja družine veliko višja, ker odpade kup logističnih težav in stresa, povezanega z njim. Na tak način pridobiš v dnevu tudi čas, ki ga lahko izkoristiš za rekreacijo, sprehod v gozd, po travnikih. Tudi v mestu to ni težava, celo v Ljubljani je na voljo Rožnik, Golovec itd., tako da v Sloveniji je narava res na vsakem koraku, ne le na periferiji.

:))) Večina ljudi na periferiji ima službe na periferiji, kjer ni infarktnih prometnih konic, kot so v Ljubljani. Do službe imajo v povprečju 5-15 minut.

Kje si našel eno uro??

Kot prvo bi bilo potrebno definirati, kaj pomeni “mesto” in kaj “periferija”. V Sloveniji nekih velemest nimamo, po velikosti izstopa Ljubljana, a proti kakšnemu Londonu, Munchnu, Madridu itd. je le vasica. In ko začneš naša “mesta” ali pa večje kraje primerjati med sabo hitro naletiš na problem razdrobitve slovenskih občin.

To, da se par 10 minut voziš do službe se ti lahko zgodi že v LJ. Jaz npr.: živim v LJ imam do službe 7 km in rabim 12-15 min, ob konicah tudi 20 min z avtom. V primeru da se voziš na drugo stran LJ, lahko ob konicah prideš na 1h.