Nakup ali najem stanovanja?
Torej ti ji svetuješ naj tvega?
Naj porabi vse prihranke + najame kredit, mogoče se ji izide…., če ji ne bo počila guma (ostane brez službe), za kateri itak ne ve kako se zamenja….
Aja, pokličeš asistenco 😉 Samo asistenca pride le, če imaš denar, ona bo pa brez, torej se mora najprej naučit kako se guma zamenja…[/quote]
Ne, ona naj ne tvega, ni tip za odločitve. Naj živi tako kot je do sedaj, stabilno, relativno varno in skromno. Tako kot ti.[/quote]Ta prvo se je treba vprašat kako sploh On_ živi ko je vse povsot tako pameten.Zakaj o sebi ne pove kako in kaj.Sicer v odgovorih pove vse o sebi in njegovi družini. Ribica ti imaš, kar prav…podpiram te,…..
Gre se za smiselnost tveganja… namesto da teoretiziraš povej Margot, kaj bi ti naredla, če te jutri zjutraj vržemo na njeno mesto, stara si 40 in še nekaj let imaš službo na nedoločen čas in 850€ neto plače in ene dobrih 20.000€ prihrankov, si samska in se odločaš o svojem bivalnem ”problemu”
Problem je samo ker ne vemo kje ta oseba dejansko živi, v najemu ali doma? 😛
Katera služba je danes ziher? Poleg javne uprave:). Nobena. Danes ni več ziheraških služb, ki bi zagotavljala stabilnost do penzije. Torej je to dejstvo, ki ga sprejmeš in zdaj je odvisno, kaj narediš. Lahko se smiliš samemu sebi, kako je Slovenija kruta, kako niso naklonjeni varčevalcem, so pa zelo prijazni do tistih s pufi, katerim država še plačuje najemnino:)).
Ta ženska je že zamudila vlak, tisti vagon, v katerem se sprašuješ o teh vprašanjih in kuješ načrte za dolgoročno prihodnost. Ampak ok, najbrž za nobeno stvar ni še prepozno, zdaj teče za njim, upajoč, da se vlak nekoč ustavi in bi še vse dobro. Kdor ne tvega, ne profitira. Meni je noro, da folk vsak mesec dobesedno vrže denar skozi okno za najemnino (plačujejo tudi 700€ brez stroškov). Za nekoga je to najbolj smotrna poteza. Ampak vsak se mora sam odločiti, ker sam tudi sprejema posledice svojih odločitev. Zato je neumestno spraševati druge, kaj bi na njenem mestu, ker dejansko niso na njenem mestu.
Ja no in glede na to da je v javni upravi in javnem sektorju cca. 160.000 ljudi pomeni da ima recimo da dobrih 100.000 ljudi službe za nedoločen čas in so ziheraške…. torej vsak 10-11ti delovno aktivni prebivalec če se ne motim…. to je cca 9% delovno aktivnih ljudi.
Valda, jaz se strinjam s tabo, plačevat 700€ za najemnino je neumnost brez primere, ampak tvoj problem je da poznaš zadeve spet samo v Ljubljani, kjer so najemnine 100-250% višje kot v 99% preostale Slovenije. Konkretno na Ptuju in v Mariboru kjer zadeve dokaj dobro poznam se najemnine gibljejo okrog 200-250€ + stroški…. en poznan je dobil najemnino 155€ mesečno za stanovanje s 33m2(pa ni blo VIP)….. pa mi ti povej, kateri kredit ima nižjo anuiteto kot 155€ ???
Saj ona se bo na koncu odločla še vedno sama, ampak to kako bi naredila v njenih delno znanih pogojih ti, je definitivno nek nov pogled na stvar, ker smo unikatni pri odzivanju… morda ne bo nič pomagalo njej osebno ampak je definitivno boljše kot brezvezno nabijanje v zrak.
Kaj meni pomaga stanovanje na Ptuju ali v Mb, če imam job v Ljubljani??? A ti ne razumeš, da si ustvariš svoje okolje tam, kjer ti je priročneje. Nimam fetiša, da bi se zjutraj peljala in peljala in peljala ter zgubljala dragoceni čas na vožnji. Zato je osrednja Slo. priljubljen kraj, kjer si ljudje urejajo svoje domove. Če pa dobiš job bogu za hrbtom, v prekrasnih hribih, kjer poštar sploh ne pride…ej, super, dam 200€:).
Krediti so vezani na kreditno sposobnost kreditojemalcev, mislim pa da se mesečne anuitete lahko gibljejo že od 40€.
Vsak zase ve, kaj se mu najbolj splača. No, naj bi vedel, predvsem pa ljudje 40+!!
Gre se za smiselnost tveganja… namesto da teoretiziraš povej Margot, kaj bi ti naredla, če te jutri zjutraj vržemo na njeno mesto, stara si 40 in še nekaj let imaš službo na nedoločen čas in 850€ neto plače in ene dobrih 20.000€ prihrankov, si samska in se odločaš o svojem bivalnem ”problemu”
Problem je samo ker ne vemo kje ta oseba dejansko živi, v najemu ali doma? :P[/quote]
Saj sem napisala kaj bi naredila. Vzela bi kredit in kupila stanovanje. O bodoči službi in tipu v drugem kraju bi pa razmišljala ko bo – če bo.
Meni pa se ne zdi napačna odločitev dolgoročni najem in za eno osebo je dovolj tudi 40kvadratov. Mnogo bolj fleksibilen si, v primeru selitve, potencialnega partnerja, menjave službe. Ravno nekega drena okoli nakupa stanovanja v MS ni, sploh še da se ti mudi, kar ponavadi se. Ko pa si enkrat lastnik, imaš stroške, se ne neha, to ve vsak lastnik nečesa. Ni pa rečeno, da si v najemu ne moreš urediti stanovanja po svoje, saj lahko najameš prazno stanovanje, vse je v dogovoru z najemodajalcem. Pa še potencialni dediči se ne kregajo potem za garsonjero, enosobno stanovanje,… še država te za davek ne terja.
Oprosti, tole bo malce daljše…
Ne gre samo zato, da si na stara leta preskrbljen. Gre za to, da imaš nekje svoj dom. Žal mi je, ampak ne morem razumeti, da lahko pri teh letih sploh razmišljaš o potikanju po nekakšnih najemniških stanovanjih, za katere vemo kakšna so. Za silo opremljena, največkrat zanemarjena … ne bom niti naštevala. In pod večnim pritiskom kdaj se bo lastnik pojavil na vratih z obvestilom, da pa zdaj nujno potrebuje stanovanje za nekoga, ki se je tik pred zdajci spomnil, da ima premožnega strica s prostim fletom. Še posebej ne, ker gre za relativno majhen znesek. Potrebuješ 20.000 €. To je vsota, ki jo nekdo drug pri podobni plači najame za nakup avtomobila. Razumem, če drugače ne gre, ampak …če bi bila na tvojem mestu, 40+, samska, brez otrok, bi poskrbela najprej za svoj dom in počutje. Da imam prostor, kjer mi bo lepo in kjer bom lahko uživala. Da se uležem na svoj jogi, pa čeprav je ta na tleh, da prižgem svojo televizijo in pogledam najljubši film, pa čeprav je ta stara, škatlasta in s slabo sliko. Povrhu vsega ti ves čas razmišljaš v smeri kaj bo – ko bo, pa sploh ne veš, če se bo vse to, kar si si namislila tudi zgodilo. Kot da zdaj živiš v enem vmesnem času in se bo tvoje življenje začelo ko boš dobila drugo službo, ko boš spoznala partnerja… Kaj boš pa počela tačas? In kaj, če se to nikdar ne bo zgodilo?[/quote]
No, to pa ne bo držalo. Večina ljudi, ki jih poznam in so v najemniških stanovanjih, imajo povsem super urejeno stanovanje. So že leta tam in nihče jih ne meče ven. To, da imajo zanemarjena stanovanja je kar malce žaljivo.
V najemniškem stanovanju ne vlagaš na kupe denarja v pohištvo ipd. Saj vidim folk, kako hodi v Ikeo, kjer za malo denarja dobijo nekaj spodobnega, ampak čez par let lahko zmečeš v koš. Zato mi ne bo nihče rekel, da je enak občutek če imaš lastno stanovanje ali živiš v podnajemniškem. Ne rečem, da v slednjem ne more biti lepo. Za najemnino 700€ v Lj. dobiš lepo urejeno stanovanje, ki pa sigurno ni čisto po tvojem okusu. Za vsak premik, vsako spremembo, vsako poškodbo moraš obveščati lastnika. Si tujec v stanovanju, ki je le prehodno in že naslednji dan, mesec, leto si lahko kje drugje. Spet kakor komu paše, a ne. Če si študent, ni frke, ampak do starih let si večina ljudi želi ustvariti svoj dom.
Ja, res je. Fleksibilnost glede najema je večja. Pa noben se ne veseli tvoje smrti, da bi dedoval :). To je vsekakor prednost najema.
A to so mere: 90, 42, 35 (leta, temperatura, milijoni na banki)?
On, jaz niti pod razno ne želim živeti v LJ. Grozljivka v tistem zadušljivem zamegljenem mestu. Niti pod razno me ne mika živeti v nekem večjem mestu.
Hja, veš pri partnerju ni tako, da ga greš v trgovino iskati. Glede selitve je pa tako: živiš tam, kjer imaš službo relativno blizu. Ne tam, kjer je nimaš. Če je partner tudi tam, potem super. Če pa ni pa…
Misli zrele osebe :). Res je tako. Veliko zgodb slišimo na TV, ko imajo kredite in ostanejo brez službe. Ne delam si utvar, da se to meni ne more zgoditi. Hitreje izgubiš službo kot pa potem prodaš stanovanje in vračaš kredit banki. To je odlična pot za it pod most.
V tej temi se takoj opazi komu v to smer ni treba razmišljat, ker mu nekdo krije hribet.
Ups, nismo vse ženske tako neumne, da ne bi znale gume zamenjat.
Odvisno kako gledaš. Če se ti to zgodi že v prvem letu kredita, potem je kriza. Ostaneš brez stanovanja in brez denarja. Ker moraš stanovanje prodati, da poplačaš kredit. Če se ti to zgodi proti koncu kredita si pa seveda na boljšem kot najemnik.
Vem, da so moratoriji pri kreditih, samo vem pa tudi, da je pogosto čas iskanja službe bistveno daljši kot čas moratorija. Izkušnje pač.
Ej, Matkič, saj kdo bo pa to GF resno jemal? Žensko, ki ne vidi ven iz LJ? Ki ji ni jasno, da Slovenija ni enako LJ. Ženska nima osnovnih pojmov pa se mora podelati v vsako temo. Samo res bebasti bi kupovali za eno osebo ob navedeni plači 2-3 sobno stanovanje. Za kaj? Za plesati v vsak dan drugi sobi? Zraven pa ne imeti kaj za jesti.
Ah ja, kdaj bo šele 20 let delovne dobe.
Se pa seveda močno strinjam s tabo glede napisanega o kreditu, velikosti. Zrelo razmišljaš.
Eh, Robi, zanjo je škoda besed. Ne vidi preko LJ-plotu.
V tej situaciji se ti splača imeti nepremičnino samo, če jo podeduješ ali na kakšen drug način zastonj prideš do nje. Če se moraš zakreditirat do penzije, vprašanje, če je to dobra opcija. Ena gor filozofira, da je slabost najema v tem, da se ti lahko kadarkoli lastnik pojavi na vratih in te izseljuje, izsiljuje in podobno. Ali pa, če si zaposlen v firmi, moraš plačevat 30 let kredit in te lastnik firme izsiljuje na vse načine, kar moraš požret, da ne ostaneš brez zaposlitve, brez dohodkov, ki pomenijo odplačevanje dolga in odlog deložacije na cesto. In to celo delovno dobo. Isti ku rac! Ko končno odplačaš stanovanje, je pa že vse izrabljeno in je treba spet zbrati denar za obnovo. Večni suženj betona. Če imaš solidne dohodke in si svoja nora leta, ko se je trošilo na uživaštvo, že dal skozi, bodi v najemu in še malo si dajaj na stran za vsak slučaj. In šparaj na banki ali v štunfih. Nikar podlegat tem skladniškim opcijam, varčevanju v zlatu in podobnih pizdarijah, če nisi izobražen v financah, in itak nisi, ker ti bodo ta sranja na koncu več vrednosti požrla kot inflacija. Za neukega je inflacija pri tej stopnji še vedno najbolj poceni obrestna stopnja.
Robi, vseeno je obrok najemnine manjši od kredita. Je pa ponavadi res tako, če je kdo dalj časa brez službe, se mora tudi iz najemniškega stanovanja odstraniti. Samo čas je malce daljši. Na vsak način pa si v dreku, če ti nihče ne krije hrbet kot je zgoraj omenil On. Glede tega se mi postavlja tudi obratna zadeva. Če recimo kupim stanovanje, se potem preselim kam drugam zaradi službe, stanovanje pa dam v najem. Najemnik pa nekdo, ki ostane brez službe in ti ne plačuje. Pri teh stvareh se res odpira veliko vprašanj. Na marsikaj mora človek pomisliti.
Boom, verjameš ali ne,a mpak se najdejo moški, ki iščejo ženske in njihov osnovni in skoraj edini pogoj je, da se ona priseli k njemu. Eni sploh niso zbirčni :).
Sunce jarko, tvoji pomisliki so sploh aktualni za osebe, ki bomo skoraj sigurno še menjale službo.
Plačevanje najemnine, pa je zakreditiranje do smrti, ne le do penzije. Razen, če greš prej v dom za ostarele. 🙂
In po 20-ih letih plačevanja kredita, je nepremičnina tvoja in s tem nek kapital s katerim lahko razpolagaš. Najemnino pa pobere lastnik in od nje nimaš nič.
Z nekim 30m2 stanovanjem, pa tudi ni nekih večjih stroškov.
Tudi kup drugih stvar i je, na katere je treba pomisliti in se lahko zgodijo. recimo poplave ali druge naravne katastrofe, ki ti lahko uničijo komaj kupljeno stanovanje. Pa da ni preblizu letališča, ker ti lahko avijon zgrmi nastreho. Ali padec kometa, to najbrž niti zavarovalnica ne krije. in še bi se verjetno kaj našlo. A ja, pa situacija v državi je kakršna je in lahko še do kakšne revolucije pride, pol ti ga pa še nacionalizirajo.
Verjamem. Ima tudi to svoje prednosti. Baba naj bo tiho ali pa naj gre. Itak ni nič njenega.
Plačevanje najemnine, pa je zakreditiranje do smrti, ne le do penzije. Razen, če greš prej v dom za ostarele. 🙂
In po 20-ih letih plačevanja kredita, je nepremičnina tvoja in s tem nek kapital s katerim lahko razpolagaš. Najemnino pa pobere lastnik in od nje nimaš nič.
Z nekim 30m2 stanovanjem, pa tudi ni nekih večjih stroškov.[/quote]
Ja, saj, naivneži tako razmišljate, da je nepremičnina, v katerih živite, nekakšen kapital. Veš, kaj je kapital? Sredstvo, ki ti prinaša dohodek. Nepremičnina, ki si jo dvajset let odplačeval, zato da moraš po teh desetletjih takoj po nov dolgoročni kredit, da jo adaptiraš, pa kapital ni.
Plačevanje najemnine, pa je zakreditiranje do smrti, ne le do penzije. Razen, če greš prej v dom za ostarele. 🙂
In po 20-ih letih plačevanja kredita, je nepremičnina tvoja in s tem nek kapital s katerim lahko razpolagaš. Najemnino pa pobere lastnik in od nje nimaš nič.
Z nekim 30m2 stanovanjem, pa tudi ni nekih večjih stroškov.[/quote]
Tole, kar si napisal, je pa seveda glavni argument za nakup.
Sem pa vesela, da pišete tako argumente za nakup kot proti nakupu. Več mnenj dobim, lažje potem razmislim kako in kaj.
Plačevanje najemnine, pa je zakreditiranje do smrti, ne le do penzije. Razen, če greš prej v dom za ostarele. 🙂
In po 20-ih letih plačevanja kredita, je nepremičnina tvoja in s tem nek kapital s katerim lahko razpolagaš. Najemnino pa pobere lastnik in od nje nimaš nič.
Z nekim 30m2 stanovanjem, pa tudi ni nekih večjih stroškov.[/quote]
Ja, saj, naivneži tako razmišljate, da je nepremičnina, v katerih živite, nekakšen kapital. Veš, kaj je kapital? Sredstvo, ki ti prinaša dohodek. Nepremičnina, ki si jo dvajset let odplačeval, zato da moraš po teh desetletjih takoj po nov dolgoročni kredit, da jo adaptiraš, pa kapital ni.[/quote]
Potem pa res ni dileme in je bolje v najem, saj so najemi brezplačni, ker nikomur ne prinašajo dohodka. 🙂
Forum je zaprt za komentiranje.