nakljucno srecanje

na islandiji se lahko kar hrvaško pogovarjaš ker jih je tok iz ex jugoslavije….
drugače pa v keflaviku na avijonu srečam enga iz maribora….
lp,ss

He he….

Par let nazaj sem v New Yorku,v Macys veleblagovnici kupoval neke stvari in sem na pomičnih stopnicah zaslišal da neka družina govori slovenski.
Ko se je on obrnil nisem mogel verjeti….srečal sem soseda, ki živi zraven nas in ga doma skoraj ne vidim.
nekaj časa smo se gledali ,nato seveda smeh in pijačka pol pa vsak po svoje naprej……….

LP

Neverjetno. Včasih je resnica bolj neverjetna, kot pa domišija.

Krištof

ola

pri vseh potepanjih naokoli mi je ratalo nakljucno naleteti na češkem na prvi slovenski stik:=)
ravno sem se razpakirala v hostlu, ko se zleknem na pojstlo da bi preverla, ce zdrzi mojih par kil in uletita not nasmejani dve punci. ko ju mine smeh, si zacneta po dolgem in poces razlagati, kako sta kupovali tablete za drisko, da sta sredi lekarne kazali kako ju mocno na wc… s tem da ne omenjam da sta imeli na glavi podvezjeni vsaka ene cipokaste spodnjice:)
ker smeh je bil sele potem, ko jima cez cas po slovensko recem, lepo se mejta, jst grem mal na okol:) ta mal na okol se je zavlekel tako, da smo 5 dni prevandrale skupi v res dobri druzbi…

druga scena je pa bla v Vietnamu, kjer sva s prjatlco dan pred tem obcudovale gusarske igre na reki. cez noc je lilo kot iz skafa in reka se je dvignila cez bregove. pa stojiva naslednji dan obe tako zmedeni tam in gledava tisto reko, ko se prjatlca spomne da bi to slikala:) pa ji jst zavpijem, ma pejt bl stran k to se nou dobr vidl… pa mi kot odmev za hrbtom nekdo ponovi: ja res se ne bo dobr vidlo:) zacudena da bi ker vietnamc znal tolk slovensko se obrnem in gledam po restavraciji, ce je kasn tujc…pa stopm do prvega para: slovenca? nakar smo se malo klepetali in se smejali temu da se ze vec kot mesec potepamo naokoli in da je to prvo slovensko srecanje na poti…

drugac pa Peru, cela ostala evropa in Bolivija brez slovenskih srecanj:) res pa je, da se vcasih kar malo izogibam turistom..razn ce mam dobr dan…

lepo se mejte in uzivajte na potovanjih:)

aba

LP

Ker imam dovolj tvojih veleumnih izjav,ki nenehno svinjajo ta forum…
ti ponujam možnost da preveriš mojo izjavo…ko boš pa ugotovil, da si še enkrat več izpadel bedak pa prosim da malo odrasteš ali pa nehaš postat ker verjamem te ima polno glavo že cela vesoljna Slovenija…dobiš pm…….

ciao

Res naklucje, ko sem potoval po Egiptu iz Alexandrije preko Marse Matruh do oaze Siwa (pri Libijski meji), sta v Marsi Matruh pristopili k meni 2 mladi punci in me po anglesko vprasali kako sem tu in ce grem do Siwe. Iskale so prevoz, ker pa je bil nas avtobus poln, sem jima svetoval, naj pojdejo s taxijem.. mogoce najdejo se koga in ne bo tako drago. In res, vecer ko pridem v Siwo spet srecam ti dve punci in se se enkrat zahvalita za nasvet.. potem pa le vprasam eno od punc “Where are u from”?.. In potem slisi: Slovenia… Sem mislo, da me kap zadene. V eni oazi bogu za hrbtom, med osli in peskom srecas 2 slovenki… 🙂

Evo novih: v Sonchku v Čilu nas je bilo prejšnji teden kar pet (dva sta se ustavila le za en dan in smo spregovorili komajda kakšno besedo), dve punci sta ostali malo dlje (če tole slučajno bereta: upam, da sta srečno pripotovali in da se kmalu vidimo), le nekaj dni prej pa je bil v Sonchku Slovenec, ki je, če se ne motim in kot je povedala Moyca, z motorjem na poti okoli sveta. Rok …?
V Peruju in Boliviji pa nič; čeprav neizmerno veliko več prebivalcev obeh omenjenih držav ve več o Sloveniji kot kakšen povprečen Evropejec ali, bognedaj, Američan …

V Indiji vsak dan sopiha 11000 vlakov v katerih se vozi – kaj pa vem – nekaj milijonov ljudi in lahko si predstavljate moje presenečenje, ko sredi noči, dobesedno sredi ničesar (nekje med Agro in Alllahabadom) v svojem vagonu in celo v svojem oddelku zaslišim: “Enaiinpetdeset, a kdo ve kje je enaiinpetdeset?”
Hehehe – 12 (al 13) neznanih Slovencev, pa še prjatu Arne za povrh :))

Matr, nas je pa res veliko, da se še v milijardni Indiji tako zlahka najdemo.

Ojla,

Zadnje case ne potujem glih dosti, sem pa pred par leti na Novi Zelandiji obirala sadje in sem tam v enem sadovnjaku naletela na slovenski par, drugace pa nikoli nobenih nasih srecala.

Julija v Hue-ju, v Vietnamu pri Citadeli srečamo štiri mlade mariborčane, ki so podtovali proti S, mi pa v obratni smeri proti J in v Kambodžo. Stisk roke, smeh, božanski občutek. V petih minutah smo prečvekali in ugotovili, da smo v istem hotelu. Zvečer je padla debata, izmenjava info ob domači vilmi (beri viljamovko). Sončnica

Jaz sem samo enkrat srečal naključno skupino Oskarjevcev, ki so krožili po turškem Kurdistanu (v mastu Dagubajazit), malo kasneje pa še dve dekleti, ki sta bili tam na nekakšnih počitnicah ali nekaj podobnega.

Midva sva šla z motorjem v Iran. Glede na to, da sem bil precej prestrašen (prvič v življenju na motorju), sva se zelo hitro poslovila.

lp

bv