Najti partnerja po 50

Je to sploh mogoče? Sem ločena in sploh ne verjamem več v to, da si je pri teh letih še mogoče ustvariti skupno življenje z neko sorodno dušo oziroma zdi se mu, da jo je težko najti. Večina je poročenih ali v zvezi, ostali pa ali zapiti, propadli ali pa imajo življenje s kupom travm in problemov.

Kakšne so vaše izkušnje? Je kdo še uspel najti partnerja in živel srečno?

Iz vsake ločitve padeta ven ena ženska in en moški. Torej išči med ločenci, menda niso vsi zapiti ali psihoti, če so pred tem 20 let živeli z žensko (in otroki). Tako kot ni bil tvoj?

sory, ampak če si ločena si polna travm, si imela veliko konfliktnih situacij, sicer se ne bi ločila. Aja, ti si lahko polna travm, bodoči partner mora biti pa čist kot solza, razumem.

in zakaj vraga rabiš po 50 partnerja? Ne znaš sama uživati v svobodi, življenju, druženju s komer hočeš?

Vpiši se v klube na tečaje kjer je veliko moških. Kot so karate, judo, mma in podobno. Za moške velja obratno, vpišite se na tečaje joge, pilatesa, taichija in podobno. Hodi na potopisne predstavitve, na bralne krožke, golf, kuharske tečaje. Ždite sami v svojih kotih in jamrate. Naredite kaj!

Lej, če želiš recept za srečno življenje v svoji situaciji in svojih letih in želiš spremembe… kombiniraj oba svetova. Vzami pozitivno iz samskega in pozitivno iz partnerskega.  ?

če ne verjameš v to, zakaj bi rinila v to? saj si boš nakopala le probleme z lažnivci, manipulatorji, neresneži, pezdetki brezjajčni itd.. itak bi moški le za luštno se imet, resna veza pa pač ni le luštno se imet, kaj boš pol z brezjajčnikom, ki bo spizdil, ko življenje vrže na pot nepričakovano izkušnjo (bolezen, poškodbo, stečaj itd) pa boš še to izdajo morala prebolevat? tvoji vrstniki in gor so mamini sinčki, varno pod njenim predpasnikom in strehco.

Drži. Po drugi strani pa lahko od modela dobiš za najemnino al dve. Pa bod pameten.

Jaz sem že davno obupala, da bi kdaj našla partnerja. Se mi zdi, da pri teh letih res redkokomu uspe najti sorodno dušo.

Pred leti sem še poskušala. Zdaj že več let niti ne poskušam, ne iščem. Imam same take aktivnosti, hobije, kjer ne spoznam nobenih samskih moških.

Vse bolj se oddaljujemo eni od drugih, v to smer gre svet. Priznan podjetnik mi je pred leti svetoval naj investiram v garsonjere za samske pa v storitve, ki bodo nudile družbo osamljenim. Teh bo namreč največ. Iskali bodo stik, pristnost, možnosti za pravo socializacijo, ko se bodo vsi naveličali izolacije.

Kako zelo res, @zartrose

Alogar:

Prjatu od prjatla,  tudi moj prjatu,  dobro prosperira pa samski je tudi. 50+ in ne zaletava se nikamor.  Rad pa glasno razmislja in pravi:         a mi je treba tega? Tk je to! ?

Sedaj pa neprijetna resnica…

Mogoče tja do 10% ljudi (moških in žensk) je sposobno imeti resnično odlične zveze. Ostali so sposobni kvečemu neke povprečne zveze ali pa so… glej moj nick na tem področju. In to na splošno nima zveze z uspešnostjo na katerem drugem področju, da smo si takoj na jasnem. Lahko so celo nadpovprečno uspešni na kakšnem drugem področju. Prav tako ne s sorodnostjo duš in ostalo kramo, ki se prodaja. Gre zgolj in samo za karakterne lastnosti. Jih imaš ali pa nimaš.

Tistih 10% se uspešno poparčka med seboj najkasneje tja do 35-40 leta starosti in se postara skupaj. (Isti ptiči skupaj letijo). Vedno me bega to, da nekaterim življenje dokaže (celo več krat) da ne spadajo med tistih 10%… in bolj stari so, bolj fantazirajo o neki top zvezi. Kaj to gledate kot… enkrat bomo pa že položili izpit. Ne pa ne bomo… ker tu ni enoznačnih odgovorov prav ali narobe. Temveč je vsako situacijo potrebno reševati izjemno specifično in z kirurško natančostnjo, veliko potrpežljivosti… in to iz obeh strani… drugače bo pacient (odlična zveza) kaput.  ?

Zakaj se je tako težko sprijazniti z realno izbiro… ko nehamo sanjati o dobitku na eurojackpotu. Crkovati v povprečju, biti samski/a ali pa nekaj vmes. In tisto nekaj vmes ima vsaj teoretično možnost (čeprav bodimo pošteni zelo majhno) da preraste s časom v nekaj več in se rodi kvaliteta ki si jo želiš. Kaj bi ti… poroko in prstan že po prvem zmenku? ?

No četrta opcija je, da še naprej sanjaš. Tudi to je dovoljeno. ?

Sicer res, da se lahko občasno na tržišču pojavi kakšen/a iz tiste skupine 10%. Če odštejemo konkurenco… moraš imeti res nadpovprečno veliko sreče, da se ravno tebi zgodi. Ampak to je komaj 50% za uspeh. In druga stran (kot faliran/a) prinese ostalih 50%… ki pa so dolgoročno nekompatibilni za uresničitev sanj.

Sicer pa smo dovolj stari, da vemo, da smo srečni… ko smo zaljubljeni. To je kot da bi bil drogiran in sploh ne razmišljaš realno, pa še slep si kot kura. To mine v nekaj mesecih ali letu dni. Nato nastopi kruta realnost… karakterne lastnosti, sposobnost prilagajanja… etc, etc  ?

.https://www.youtube.com/watch?v=7wfYIMyS_dI