Najslabši poletni dopust
Kateri poletni dopust vam je bil najslabši? Mi lansko leto, v 2010, Dugi otok. Katastrofa. Sicer novi apartmaji v kamniti hiši, ampak, morje, hmmmm kar precej bolj daleč kot je pisalo, pa še klanec, plaža čisto malo peska, vse ostalo beton. Iskali smo plažico, da bi lahko bili malo sami v divjini (ker je to kao otok poln divjih plaž), ja, ampak ne povedo, da so povsod rampe “privat” in da sploh ne prideš niti ne smeš z avtom zraven,. drugje pa itak skale… kr neki… no. Lastniki v sosednjem apartmaju, tako da ko zjutraj vstaneš in odpreš vrata, jih zagledaš direkt pred sabo, še kave nisva zjutraj spila na tisti “terasi”. Pa da ne bo pomote. Ne iščemo luksuza, ker ne hodimo zaradi tega na dopust, bili smo že tudi na drugih celinah, tako da vem, kaj lahko pričakujem. Saj za nekoga pa je morda mestna – krajevna betonska plaža tudi ok, za nas pač ne, ker radi raziskujemo. Pa tudi se vedno trudim najti pozitivne strani, če je še tako slabo, ampak tukaj pa res ni šlo. Edini sonček je bila zgovorna domačinka, stara ko zemlja, soseda, prijetna, prijazna za poklepetat. Tak sonček no.
slabih dopustov v bistvu sploh ni bilo, razen tega, da nam je 2x nagajalo vreme, 1x v Vodicah in drugič v Makarski, smo imeli pa na srečo obakrat super apartmaje, v Makarski celo čisto svojo kamnito hiško, tako, da smo se imeli kam dati, v Vodicah pa tudi apartma z dvema splalnicama čez celo nadstropje. No razen 1x, ko sva bila še brez otrok, v Supertarju na Braču, kjer naju je tip stlačil v mali kletni apartma in kjer je bilo vroče za pop…., niti zunaj na terasi nobene sence, sonce je ves dan nabijalo. Za povrh vsega je imel tip v Splitu firmo s kilima napravami in le te se mu je zdelo smiselno namestiti v vse večje apartmaje, v tega kletnega pa ne. Tisto poletje sva res gagala od vročine:)
Slab dopust? V bistvu ga ni bilo, karkoli je, poiščemo nekaj dobrega v dogajanju, tudi slabo vreme nam ga ne pokvari :))
Edina bolj taka žalostna dopusta pa sta bila dolga leta nazaj, ko so nas iskali s policijo, da so nas obvestili, naj gremo domov, ker je očetu umrl ata in pa par let nazaj, ko je malo pred dopusti umrl dober kolega domačin, s katerim smo bili na dopustu vsak dan skupaj.
Zdaj že leta hodimo poleti na svoj vikend na morju, za ostala potovanja pa tudi ne komplicirava. Vedno je prekratko…
Ko sem bila stara 16 in zadnjic sla z mamo ocetom in bratom na morje. Imela fanta doma in ga imela po najstnisko rada cez vse meje on pa je z mano delal kot z drekom. Sli smo za 14 dni in je bil uzaljen, ker ga puscam samega. In me je noc (!) preden smo sli pustil in rekel, da me noce nikoli vec videti. Ni povedal zakaj, oz. mislim da si je nekaj zmislil. Nato smo zjutraj sli in jaz sem celo pot jokala in nisem upala starsem povedat zakaj. In nato sem jokala na plazi, v sobi, pod tusem, v gostilni.. Cel teden, pa nisem mogla prej domov. Bili smo na Hrvaskem kar dalec dol na enem otoku. On me je pa ignoriral.
Ko sem prisla nazaj je bil pa kao ful prijazen in da se je premislil? Jaz pa neumna in zaljubljena kakor sem bila sem pograbila priloznost in bila z njim se eno leto, dokler mi podobne neumnosti naredil se enkrat. Takrat sem ga odpikala za vse vecne case, ceprav me je se mesece na kolenih prosil ce pridem nazaj.
Joj joj kaksni casi.
Ampak plaza je bila krasna, apartma tudi in lepo vreme. Hocem samo povedat, da je res veliko odvisno od nas samih, ne samo od lokacije ipd.
Ne razumem, da potem še vztrajate tam, kljub temu da vam je ogabno, vroče, nimate kaj počet… Jaz se odpeljem domov, jebiga, sem pač popušil tist denar. Kaj naj zdaj, trpim 10 dni, zato da bom “izkoristil” plačano?
Razen zadnjih nekaj let, ko nimam veliko izbire, ker smo vezani na letalsko karto. Pa še to se da zmenit včasih.
jst imam za sabo že 2 obupna dopusta. Prič v Primoštenu. smo se odločili da gremo z leto in pol starim otrokom mal bol južno, da bo vsaj vreme lepo. apartma je bil minimalen, komi si se obrnu.. spalnica, kuhinja..vse v enem.. In nam ata dol prvi dan reče da pri njih ni blo dežja že doooolg. No sej prve 3 dni ga tud ni blo. Sam voda je bla mrzla, da se je sin kopu samo v mini bazenčku. Potem pa ni nehal padati. Nam je blo tok dolgcajt, da sva naslednje dni po trgovinah hodila, 6 dan smo se pa domov skidal.
Naslednje leto gremo v Banjol na Rabu. Apartma na sredini glavnega križišča. Ko se razpakiramo, pridejo eni za nami in lastnica pove, da bi oni mogli biti v tem apartmaju, kot smo mi. Očitno sta sin v sloveniji in njegova mat na Rabu oddajala apartma na iste termine?!? no mi smo tam ostali, druga družina s 4 otroci je mogla drugam. Apartma smo imel en dan, drug dan so nas selili v drugega. Zraven terase pa drevo in milijon škržatov, ki so non stop nabijal! Do plaže pa tak klanec, da se še po riti nebi prpelu do dol, kaj šele z vozičkom in otrokom.
Mi pa hodimo v svojo prikolico. Parkiramo jo tja, kjer nam je všeč. največkrat je to J Dalmacija, zato slabih izkušenj nimam. Se pa spomnim davnega leta 1991, takoj po vojni. Na dopust smo šli v hotel. Zdršali smo 1 teden, potem pa se naveličali in odšli domov. Recimo, da bi bil hotelski dopust zame eden slabših.
Uf, jaz se spomnim najinega 1. dopusta potem, ko sva dobila 1. otroka, davnega l 1980. Imeli smo eno tako rusko, podobno brako prikolico, pa nič izkušenj s postavljanjem le-te.
Odpravili smo se na Rab, v kamp Lopar, nepripravljeni na mivko. Mala je bila stara 1 leto.
Najprej smo dolgo iskali prostor ua postavitev, bilo je vroče, ko si se ugreznil v tisto mivko, ti je skoraj opeklo noge. No, končno smo našli en micen prostorček za prikolico in sva jo začela postavljati. Jaz nisem vedela, ali naj letam za otrokom, ki se je plazil po tisti mivki, ali naj pomagam možu pri postavljanju. Otrok je začel sitnarit, rečem možu, ki je razkoračen z obema nogama in rokama držal palice od prikole, naj mi nekako odpre alpsko mleko, ker ga sama brez noža nikakor nisem mogla. On me pogleda z izbuljenimi očmi, spusti iz rok eno palico, mi iztrga tetrapak iz rok, in z zobmi odpre tetrapak, ves besen in nemočen, ker tiste palice nikakor niso šle skupaj. Jaz sem presenečena vse to opazovala, potem pa bruhnila v tak smeh, da sem se morala držat za trebuh.
No, nekako sva tisto stvar postavila, ampak zdelo se nama je grozno, povsod mivka, tamala je pa uživala v mivki in nizki topli vodi.
Naslednje jutro smo spakirali in odšli domov, ker se nama je zdelo, da tega, da imaš povsod mivko, ne bova zdržala.
Še isto leto se nama je rodil drugi otrok, naslednje leto pa smo kupili Adria prikolico… in šli na Rab. Ker sva dojela, da je za majhne otroke Rab idealen, nizka voda, otroci uživajo, midva pa kot starša razbremenjena skrbi, da bo otrok kam padel ali se celo utopil.
Potem smo s prikolo kar nekaj let hodilina Rab, vse dokler se otroka nista naučila plavati.
Stvar je samo v tem, kako si pošlihtaš stvari v glavi.
Sploh ne znamo imeti slabega dopusta oz ga nam nič ne pokvari. Dokler mi spomin seže nazaj so mi bili morski dopusti in tudi vsa ostala potovanja nepozabna. eni bolj, ani manj, ampak noben dopust ni bil grozen. imeli smo tudi deževni morski dopust – od 10 dni jih je 7 deževalo 24 ur na dan – ampak mi smo takrat raziskovali otok, hodili naokoli, pač kopali se nismo ampak kaj potem?! meni veliko pomeni to, da smo lahko veliko skupaj in da živimo mimo urnikov vsakdana. pač po navdihu.
Objokana Črna Gora.
Vsi plani (ogledi), ki so bili narejeni, so se sfižili. Dva dneva preživeli blizu Ulcinja na eni dolgi peščeni plaži, kjer je bila ledena voda in preveč ljudi, umazanija na kupu.
Dol sva šla s fantom in se dobila z njegovimi prijatelji. Ko jih je zagledal, jaz skoraj nisem več obstajala. Tok mi je bilo hudo, da sem naslednji dan začela pakirat, da grem domov, na štop, do kakšnega vlaka, kakorkoli, samo da grem.
Sva se zmenila in šla od drugih in se skupaj vrnila domov.
Vidim, da nas je dost takih, ki pustimo, da nam drugi uničijo dopust.
Potujemo dosti in upam da bomo še v prihodnje.
V najslabšem spominu pa mi je ostal dopust “nekje v dalmaciji” pa ni važno kje.
Rezervirali in tudi delno plačali smo nastanitev z zajtrkom in večerjo. Z samim objektom smo bili pač zadovoljni (oglasi so varljivi in nam odstopanja pač nikoli niso pomenila nič)
Prve dneve je bil zajtrk res “kraljevski” – pa ne v smislu preobilice ampak domači sir, olive, kruh………….enako večerja riba na tako in onako………….
5 dan našega dopusta pride “gazda” da pač je prišlo do neke greške in bi ta naš apartma pripadal neki drugi nemački familiji. Mi bi pač se selili kod nevem kakega čika.
Normalno smo bili proti in potem se je pa začelo. Za zajtrk industrijski kruh, sir in “pasja radost”, za večerjo pa surimi palčke………….
Dobesedno so nas……….
Ja seveda smo predčasno odšli in njihov naslov odposlali prijateljem, znancem.
BIOGRAD NA MORU -Hotel ADRIA , (all inclusive ?!) Živa katastrofa! Naj vas slike ne prevzamejo, 10 dni boste jedli dve vrsti sladice, pa kruh s pretečenim rokom, “pohan piščanec”..pohana rebra ! Pa plesniv jogurt , sadje jabolka, banane in pomaranče..vse na krhle narezano… Breskve, grozdje..ah kaj je že to ?? Pa bolje da ste že ob 12h na kosilu, ker ob 13h je izbira že porazna. Oja smo se pritožili, ampak dobili figo. Če bi se vsi gosti iz Slovenije pritožili, vsaj tisti s katerimi smo imeli kontakt, lahko hotel kar zaprejo. Do plaže bi lahko bila bolj urejena pot-cesta, kamni, mivka zvečer nobene razsvetljave! Ponudba na plaži pa odlična, da se kar zjokaš, ko “moraš” v hotel na obroke.
Ni kaj…NAJSLABŠI DOPUST !
Forum je zaprt za komentiranje.