najmanjši evropski muzej

Najmanjši €vropski muzej – stražni stolp na Vrtojbenskem polju

Stražnih stolpov nekdanje Yugo armade je na naši zahodni meji z Italijo kar nekaj, naj omenimo stražni stolp na mejnem prehodu Lipica, na Debelem rtiču med vinogradi, in stražni stolp pri Mirnu. In seveda najmanjši €vropski muzej – stražni stolp pri gramoznici v Vrtojbi. Vsi našteti in nenašteti so priča obdobju železne zavese, ki je od 17 septembra 1947 ko so čez dan vkorakale na zahodno še ne dokončno mejo enote Yugo armade, ki so nadomestile enote 13 korpusa – Anglo – Ameriško vojaško upravo pa do leta 1950 ko je začela zavezna zavesa spuščati prve prebivalce obeh držav čez mejo. Bilanca tega tri letnega strogega nadzora meje je naši strani skoraj 2000 ujetih in 30 žrtev. 15 septembra se je po Pariški mirovni pogodbi končala več kot 2 letna Anglo – Ameriška vojaška uprava, ki je zajemala ves zahodni del Primorske in vzhodni del Furlanije Julijske krajine. Kljub temu da so bili Primorci za socializem in Yugoslavijo, jim družeti materialno niso kaj preveč pomagali, Anglo – Ameriška vojaška uprava je bila radodarna, ne samo Trumanova jajca / jajca v prahu / , moka, čokolada, rdeč sir in Angleški čaj. To so bili paketi pomoči osiromašenim prebivalcem na obeh straneh meje, poleg tega pa še gradnja tipskih hiš in mostov, in izgradnja javne infrastrukture. Dokler je bila Anglo – Ameriška uprava, je bil kapitalizem, dovoljena so bila zasebna podjetja in nacionalizacije ni bilo. Obala je bila po priključitvi k Yugoslaviji del Svobodnega Tržaškega ozemlja, z Yugoslovansko vojaško upravo. Do leta 1954 ko je Sto predvsem zaradi pritiskov Ezulov – optantov in Italijanskih nacionalistov propadla, in z Londonskim memorandumom je zahodna meja postala dokončna.

Stražni stolp na Vrtojbenskem polju je danes turistična atrakcija, in verjetno edini self servise muzej v €vropi. Ključ se dobi v Agenciji Gea na Šempetrskem placu, V gostilni Joco v Vrtojbi, na Šempeter Vrtojba občini in še pri nekaj mestih. Dostop: Ko pridemo do Vrtojbenskega trga nadaljujemo do mostu čez Vrtojbico, zavijemo desno in nadaljujemo do vrha gramoznice, in zavijemo na asfaltno cesto. Čez pol kilometra smo pri stražnem stolpu, ki ga vidimo že na makadamskem odcepu. Pri obnovi stražnega stolpa je finančno pomagala občina Šempeter Vrtojba, razstavo v stražnem stolpu pa postavil Goriški muzej. Ki tudi upravlja z svojim najmanjšim muzejem. Ko odklenemo vhodna vrata stolpa nas pozdravi druže, preberemo si zgodovino stolpa in nekaj besed o kaotičnih razmerah železne zavese. Lahko si vzamemo tudi prospekt. Pajčevine in smeti na tleh nas ne smejo motiti, Goriškemu muzeju predlagamo da pusti pri vratih stolpa metlo in škavacero / smetišnico / in tako bi lahko obiskovalci v zameno za brezplačni ogled lahko počistili tistih nekaj smeti in pajčevin. Ki pa ne motijo preveč. V stolpu je kvadratni meter površine, zato klavsofobičnim osebam odsvetujemo vzpon. Terasa je na višini 7 metrov, odkleniti je treba še ena vrata in smo na terasi. Odpre se nam čudovit pogled na Vrtojbensko polje, spomenik Tigrovcem na Cirju, Vrtojbo , Goriško letališče, državno mejo in Šempeter. Na severo zahodni strani se ob lepem vremenu vid Kanin in Karnijske alpe, severno pa so Sabotin, Sveta gora in Škabrijel. Sunki burje so kar močni zato se je dobro držati ograje. A višina ni tolikšna da bi povzročala vrtoglavico. Pri vzponu ali sestopu z stolpa si preberemo še napise k fotografijam in občudujemo zgodovino. Ta se je poigravala z nič krivimi prebivalci zahodne meje danes Svobodne €vrope. Goriška je bila presekana na dva dela in če so se prebivalci z obeh strani meje do začetka 50 let bali predvsem družetov, Italijanska vojska je bila nekoliko bolj tolerantna do prebežnikov, so se potem bali Italijanskih carinikov in naših. Najmanjši €vropski muzej je opomin na krivično mejno razmejitev, in še bolj na omejevanje svobode gibanja, temelja Nove €vrope, ko se nobenemu več ne omejuje gibanja in je svoboden pretok kapitala in idej.

Na platoju pred stolpom na klopci lahko pomalcamo. Mestni avtobus je zastonj, do stolpa se lahko pripeljemo tudi z kolesom, in se vračamo po kolovozih čez Vrtojbensko polje. Nekoliko drugačen izlet k spoznavanju kot bi zgodovinarji rekli pol pretekle zgodovine, ko so bile sanje o svobodni €vropi še zelo daleč. Danes ko imamo €vropo bomo zahodno in severno mejo kmalu lahko prestopali kjerkoli.