Najin kraj

Sonce se je počasi potapljalo v morje, kot da bi se zlivalo z njim, in midva sva gola ležala na topli mivki. Valovi so naju nežno zibali, kot da bi poznali ritem, ki je bil ustvarjen samo za naju.Vseeno nama je bilo,nisva se mogla ustavit nekaj prvinskega naju je kot dva magneta vleklo skupaj.Mlada divjaka,tako si naju klica.

Nikoli ne bom pozabil, kako sladke so bile tvoje ustnice, kako je tvoja koža dišala po soli in svobodi. Luna te je obsijala, planktón je svetil okoli naju in zdelo se je, kot da pleševa med zvezdami in valovi.

Ko sem okusil tvoje druge, sladko-slane ustnice, si zadrhtela. In takrat sem vedel – ta trenutek, ta noč, ta utrip morja in najinih teles – bo ostal z menoj za vedno.

Pasala sva en na drugega kot bi bila ustvarjrna en za drugega.

Oba sva sedaj drugje,zivljenje se pac zgodi a najina plaza mi vedno pricara nasmesek in spomin na sladek znan ukus.

Na naju,mogoce v drugem vesolju vsak dan skupaj zaspiva. Mogoce. Rad te imam.

Wow.Mladost norost…

Čim so v igri spodnje žnablje, takoj pišete rad te imam. Drugače pas so ženske Kuzle ? ko se vam smetnjak sprazni pa gremo dalje … Na drug vslov

ja.. vsi imamo kakšen najin kraj.. ?

Pa a veš da ne vem če je tko. Meni so oči prve, ki si jih zapomnim in jih je najtežje pozabit. Seks  je že ok, ampak tisti občutek pripadnosti in topline je precej bolj važen. No, mogoče ne vsem…

To pa res. A ni to lepo.

To pa absolutno drzi

Somewhere there is some place.
One million eyes can’t see.
Somewhere there is someone.
Who can see what I can see.

Someone, Somewhere In Summertime (1982)
SIMPLE MINDS

Ni to “planktón”, da bi zvenel francosko in se rimal na beton ali žeton, ampak čist obični plànkton.

Drugače pa preveč klišejsko in kičasto, manjka samo še podpis, tvoj sluga ponižni.