Naj poslusam fanta?

Naredi splav.

Življenje boš začela s tem da boš samohranilka.
Najdi si drugega, ki si bo želel družino.

Moja nona je več krat rekla, da v življenju najbolj obžaluje, da se je po 2 otrocih odločila za splav. Več krat se je spraševala kakšen bi bil ta otrok, če bi ga donosila.
Z ženo sva po planih imela 2 otroka, ko je nepričakovano prišla 3 nosečnost. Soglasno sva sprejela, da bodoče plane prestavimo in obdržimo tudi tretjega.

Draga deklica !

Otrocka lepo spravi na svet . Fanta pa, brcni skozi vrata in nikoli vec , da ne kriza tvoje poti.
Izjemno lepo , novo pot ti zelim z otrokom , tudi velikoljubezni z novim partnerjem ( ja, srecala bos cloveka, ki vaju bo imel rad.
Verjamem v to, ker nista edina.
Drzi se!
In glej, res mu pokazi vrata ves…

Nobena normalna ženska ne vztraja v zvezi z moškim, s katerim se razhajata v tako pomembnih življenjskih odločitvah, kot je skupna prihodnost in načrtovanje družine!

Ti moški nimajo namena biti z vami že od samega začetka, kar same dobro veste, se pa raje slepite. In to je “svinjarija”, da zanosite zoper odločitve moškega, zapustile bi ga že v štartu, če vam ne odgovarja, ne pa da rojevate otroke v razbite “družine”! Moški tu ni nič bolj kriv kot bodoča samohranilka, ki se rada prikaže kot žrtev moškega, kot da je neprostovoljno seksala z njim.

Bila sem v podobni situaciji, zanosila med studijem. Fanta sem vprasala, ce bo ostal z mano, ce obdrzim otroka in mi je odkrito rekel, da ne ve. Takrat sem bila zaradi tega prizadeta, uzaljena, nisem mogla verjeti. Odlocila sem se za splav, bilo mi je hudo. Fant je sel z mano v bolnico, na preglede, mi stal ob strani. Jasno mi je bilo, da nisem zanosila po nesreci, ampak po neumnosti. Obeh, ne samo enega. In obdrzati otroka takrat se mi ni zdelo posteno do otroka. Pravico ima, da je zazeljen od obeh starsev, ne pa neka napaka.
Epilog: s fantom sva se v letih, ki so prisla, veliko prepirala, se razvijala, se iskala, odrascala. Danes mi je jasno, da pri 20 res se nisva bila zrela za otroka, ceprav sem takrat mislila drugace.
Danes imava dva cudovita, neskoncno zazeljena in ljubljena najstnika. Skupaj sva ze 25 let, porocena 15. Z razciscenimi pojmi, brez obzalovanja, srecna druzina.
Zame je bil splav pravilna odlocitev. Otroka sta rojena v stabilnem okolju, tako custvenem, kot financnem. In tako se mi zdi tudi prav.

Nobena normalna ženska ne vztraja v zvezi z moškim, s katerim se razhajata v tako pomembnih življenjskih odločitvah, kot je skupna prihodnost in načrtovanje družine!

Ti moški nimajo namena biti z vami že od samega začetka, kar same dobro veste, se pa raje slepite. In to je “svinjarija”, da zanosite zoper odločitve moškega, zapustile bi ga že v štartu, če vam ne odgovarja, ne pa da rojevate otroke v razbite “družine”! Moški tu ni nič bolj kriv kot bodoča samohranilka, ki se rada prikaže kot žrtev moškega, kot da je neprostovoljno seksala z njim.
[/quote]

Ce moski noce met otroka, naj gre na vazektomijo, pa je vse reseno. Ali pa v celibat. V obeh primerih ima vse pod kontrolo (naj bi imel).

Kot 1. Če bi bil to moj fant, bi tist moment ko bi mi to izustu bil bivši.
Potem pa vse odvisn od mene, pač od okoliščin. A si ga res želim, a bi bla sposobna sama skrbet za otroka…?
Bi bil pa on 100…{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} tist moment bivši.

Ti matr, najprej bi skrbel zanj, potem pa kr splav. Ma goni se nekam, sama bi se odločila.

Ne delaj tega, prosim te. Oseba, ki jo žal poznam, je na tak način prisilila partnerja v očetovstvo, čeprav jo je rotil da ni pripravljen. Po porodu pa je bila sama tista, ki je hodila žurat, pit, ki sploh ni skrbela za otroka mentalno, čeprav fizično še nekako, on je pa moral sprejet odgovornost in za otroka poskrbet. Zato da ni prišel do rejnikov. Potem pa ugrabitve otroka in podobna sranja. Ne se hecat. Otrok ki se rodi, ni kriv ničesar, to morate vedet! Ni prav, da ženske rojevamo otroka ker je to prav, ker se spodobi in ker pač imamo materinski čut, in nam je hudo. Vse to razumem, pa vendar otrok rabi tudi očeta … čeprav ima morda očima, ni enako.

Če hočeš otroka ga obdrži..fanta pa ne Poslušaj..že tak se ne drži svojih izrečenih besed..

Mogoce te bo tudi zapustil.. ampk otrok ni kriv.. in tudi sami ti bo uspelo.

on se ni dorasel temu.,

Punca je pisala decembra 2020. Misliš, da še vedno tuhtal, ali naj splavi ali ne?

Jaz sem rodila ob koncu faksa, moj je sicer imel službo, tudi otroka si je želel, vendar ni skrbel, fizično, za otroka. Za vse sem bila sama, česar nisem pričakovala in me je takrat zelo potrlo. Kljub vsemu sem naredila faks ob otroku, našla zaposlitev in neplansko 2.zanosila, izgubila službo in potem me je v službo vzel moj mož (v njegovem podjetju). To je bila služba mame, gospodinje in smet kante. Nisem se počutila dobro, samo in ves čas pripravljeno za moža, njegove tezaventežave in otroka. Potem sem zanosila 3.in bila tako na dnu, psihično, da sem naredila splav, čeprav je bil mož proti, kar mi je večkrat povedal. Ker sem imela slabo vest, sem zanosila še 3., donosila in rodila, spet bila za vse sama, kar se otrok in gospodinjstva tiče. Psihično sem bila čisto uničena, mož pa srečen. 2 leti po 3.otroku sem zbolela, kronično, pristala v bolnici, še zdaj, po 5 letih jem tablete za ščitnico in kri. Službo se vedno imam v skupnem podjetju, mož je srečen, jaz pa nisem ne srečna, ne nesrečna, pač tako je življenje.

Nimam nasveta zate, ker ne vem, kako bi bilo zate najbolje, vsekakor pa vem, da v srečni vezi morata biti srečna oba, sicer en otopi ali odide.

Nobena zaščita ni 100%. Nobena.

Če imata odnos brez kondoma pomeni načrtovana nosečnost. Brez kakršnekoli zaščite. Sej pri vseh informacijah danes najbrž veš kako se naredijo otroci??? Sicer pa naredi z otrokom kakor ti sama želiš. Njega pa nagoni nekam!!

To me vprašaj med vlečenjem. Odvisno kako ga boš vlekla , tako ti bom odgovoril

Motiš se. Obstaja 100% zaščita, ki se ji reče abstinenca. Če nimaš spolnih odnosov, ne moreš zanositi. Zelo preprosto.

Nobena kontracepcija ni 100%, tako da nehaj bluzit. 100% zaščita pred zanositvijo je edino, da ne seksaš

Je pa res, da je ženska tista, ki ima največ posledic ne glede na odločitev.

Punca, najprej štalca pol pa kravca. Bila bi študentka samohranilka. Za vsako stvar se v teoriji reče “z voljo in željo se vse da”, potem pa te življenje nauči, da v praksi ni vedno tako. Dejavnikov je mnogo, od nesrečnih dogodkov, do podcenjevanja situacije in precenjevanja svojih psihofizičnih sposobnosti.

Nasvet: splaviš. Tako kot se da zamenjat dedca in najt drugega, ki si bo želel družino, tako se tudi da naštepat drugega otroka. Kruto, ampak tako je. Nobeden od njih pa ne bo isti kot je bil prejšnji.  Življenje je pa še vedno lahko lepo.

Bolje, da greš sedaj narazen z njim, kot pa čez 10, 20 let, ko boš imela nekaj par otrok. In grizenje sebe, zakaj si ga poslušala. Praksa ti da vedeti, da če je ob tako pomembnih stvareh zatajil, nimaš nikjer nobene opore. Besede oh in sploh, ko pride do dejanj, pa uzela ga magla. Torej, imaš odgovor na dlani. In je na tebi, kaj boš storila. Le vprašaj se, če nisi zgolj sprobavala in si morda namerno zanosila. Ne vem. Načrtovanje je na dveh, ne zgolj na sprešavnju, potem pa sprobaš, če drži. Če misliš obdržati otroka, poskrbi zase ter za otroka. Če je samo flancal, bo flancal tudi naprej, da morda niti tvoj ni. Mislim no, seksali bi vsi, ne bi zaščite, dokler se ne zjasnijo, ali so sploh oz. si želijo otrok. Testiranje kar tako, pa očitno prinaša tudi neželjene učinke. Ko ostane na besedah, ne pa tudi v dejanjih. Če nisi imela nikogar, pa nihče ni imel zaščite,ga lepo sooči in naj prispeva za svoje udejstvovanje, da je prišlo do končnega “izdelka”.

Ker je spet iz naftalina, avtorica, ali otrok že čeblja sedaj ali kako?

Ok, vem, da nič ne raste na drevesu. Vendar ob vsej sagi, ali si kako drugače razmišljala, kot pa ostajati ob možu, da te naštepa ves srečen, ti pa toneš v greznico? Z vsakim otrokom dlje. Ne vem, to je poguba. Ampak, nihče ne more nič storiti namesto tebe.

Zdravo!

Sicer ne vem koliko si stara, ampak sklepam, da nekje mojih let. Sem sama pred kratkim (pri mojih 23) splavila otroka, ker sem prvič v življenju zanosila. S partnerjem sva skupaj 5 let in oba sva mnenja, da je otrok vedno odločitev obeh. Če sta oba pripravljena, pol super. Če pa en je in en ni, pa žal… Seveda mamica nosi otroka. Zato v primeru, da si mamica res želi otroka, partner pa ne, bo pač partner odšel. Ima pravico do tega, da nima stika z otrokom in/ali plačuje preživnino. In če je mamica pripravljena vse sama, naj naredi tako. Zato moje mnenje – pri otroku je vedno pomembna odločitev obeh. Ko si enkrat v partnerskem odnosu nikoli ne moreš samo na svojo plat gledat. Midva si otroka enkrat želiva, ampak zdaj imama druge prioritete, zato tudi splav. In seveda prioriteta, da se to ne bo več ponovilo nikoli. Vsedita se za mizo in se pogovorita, komunikacija je ključ do uspeha. Lepo zrihtaj/ta! 🙂