NAJ PLANINSKA KOČA 2016
V akciji, ki jo je pripravljal SiolNET. za Naj planinsko postojanko je zmagala postojanka Valvazorjev dom pod Stolom.
Čestitam oskrbnikom, vendar ima ta izbor rahel grenak priokus. Vedno zmagajo postojanke, ki so dosegljive z avtomobilom.
Zakaj ne bi enkrat zmagala tista postojanka, ki ni dosegljiva z avtomobilom.
Samo poglejte Kočo pri Triglavskih jezerim. Imenitna koča, čudoviti oskrbniki.
Pa Cojzova koča na Kokrškem sedlu.
In ne nazadnje je imenitna Krekova koča na Rtitovcu.
To bi moral vsak Slovenec vsaj enkrat v življenju obiskati. Imenitna razgledna lokacija. Si kot v nebesih.
Vse te koče, ki so med finalisti, so več ali manj dostopne z avtomobilom.
Tega ne odobravam.
Planinske koče naj bodo koče v pravem pomenu besede. Do njih ni poto, so le steze, po katerih se povzpneš s svojimi nogami.
Med njimi je ena, ki je meni posebno pri srcu.
To je Koča na planini Razor. Sem glasoval zanjo, a izgleda, da premalokrat.
Pohvaliti velja oskrbnika in osebje.
Če bi lahko jaz izbiral, prav gotovo ne bi izbral tako kot je navedeno v izidu glasovanj.
Glede na to, da so med prvimi desetimi tudi moje zmagovalke, bi na prvo mesto postavil Krekovo kočo na Ratitovcu.
To je koča, kjer so oskrbniki srčni ljudje. Njihovo pecivo je enkratno. In vzpon na Altemaver. Dostopi so možni iz več smeri. razgledi prekrasni, posebno ko je dan prej deževalo.
Da, jaz bi izbral Kočo na Ratitovcu, zaradi osebja in zaradi naravnih danosti.
Planinske koče, ki jih večina ocenjuje po količini hrane! Gotovo so bile zgrajene zato, da bi obiskovalci okušali vrhunsko kulinariko.
Potem je treba vse koče v visokogorju zapret, ker se ne ukvarjajo z vrhunsko kulinariko ( le kje je solata???, pa dunajc, pa pomfri, pa burgerji).
Prejšnja leta je zmagovala ena koča, kjer je bila kuhanja zrela za inšpekcijo, ampak porcije so bile pa enormne. To bo to!
Ker pvaninci rabijo velike porcije, da ne bodo “ošfohnel”.
Ja, lanska zmagovalna koča je predvsem znana po njihovem pečenem zavitku. Meni pač ni do hrane v kočah. Nekaj nesem s seboj in to je dovolj. Več mi je do tega, da se razgledam po vrhu, da mi oskrbniki svetujejo kam je še možno iti. Kje so lepi in širni razgledi.
Tudi v Valvazorjevem domu je baje hrana tista, ki pretehta ostale kvalitete. Da ne pišemo o Tonkini koči na Vršiču.
Hrana, hrana, hrana… V planinah se poje le sir in skuto, drugo pa naj bo minimalno.
Tudi oskrbniku koče na Primorskem, se je zamalo zdelo, da bi zmagala njihova koča. Se mi zdi, da se je tega prav bal, da bi dobili veliko glasov in da bi morali tam pripraviti praznovanje.
Kot, da mu ni prav, da so kočo, katere oskrbnik je, obiskovalci uvrstili med prvih deset.
Imam občutek, da je najbolj zadovoljen, ko je čim manj ljudi tam in da ima on svoj neomejeni mir.
Da, tudi to se kdaj zgodi.
Veliko je takih-takoimenovanih planinskih postojank, ki jih obiskujejo avtomobilski gostje, se tam najedo in gredo ležat in se hladit v bližino bližnjega gozda. Teh so oskrbniki posebno veseli. Pripravijo jim naročeno hrano in nič jih ne sme presenetiti.
Gorje, da pride mimo planinec, ki bi želel svojo hrano iz nahrbtnika pojesti v koči. Nikar jih vznemirjati s svojo prisotnostjo dragi planinec in omadeževati njihovo kočo, brez da bi doprinesel zaslužek. Jih je veliko takih.
Tisti, ki jedo in pijejo v takih-takozvanih planinskih postojankah, bodo gotovo izbrali tako kočo za Naj kočo.
Kdor pa ima rad neokrnjeno naravo, širne razglede, minimalno oskrbo, skromno ležišče, tega prav gotovo ne bodo pritegnili gostinski objekti v planinah.
Ponosni, srečni in veseli smo, da je zmagal Valvazorjev dom pod Stolom. Pridite vsi, ki imate radi gore, tisti, ki ste glasovali in tisti, ki niste glasovali za to postojanko.
Radi bi videli, da se bi dobro počutili in zato bomo poskrbeli. Vsem, ki bodo prišli, bo lepo.
Narava naredi svoje, lepa, neokrnjena narava. Vse drugo pa naredijo oskrbniki.
Pridite, nikomur ne bo žal.
24 septembra bo v Valvazorjevem domu pod Stolom zahvalno srečanje za vse, ki ste glasovali in izglasovali Naj postojanka za leto 2016. Vabljeni tudi drugi ljubitelji gora.
Planinsko društvo Radovljica bo z oskrbnikom Alešem Štefe in z vsemi pomočniki priredilo zabavo, kjer se boste dobro počutili.
Pridite in ne bo vam žal.
ojla, kar nekaj izkušenj iz hribov. Ja za dnevni počitek v travi, kulinarika ala Pečjakovi- ko bi bili vsaj njihovi- štruklji, suha klobasa z ali brez zaseke, občasno kaj na žlico. Me mika, da bi zapisala kje je grdo gleda oskrbnica, ki o čistoči, prijaznosti bolj malo ve. Poznam oskrbnico koče, ki svojega 4 nožnega prijatelja celo sezono drži na 5 m štriku pri drvarnici, ki mu ne da dihati in ga skoraj muči.
poznam oskrbnico koče, ki je goste merila po tem, koliko čajev v sezoni so popili. Kaj hujšega, ko je prileten možak umrl, pa je izjavila, no pa je 365 € za čaj manj, pa še kakšno ocvirkovco je pojedel, to je pa še kaka 2 € po kosu manj.
Strinjam se s tistimi, ki bi najvišje mesto dali Ratitovškim oskrbnikom, ne le sedanjim oz, več njih, tudi prejšnji so bili zelo prijazni.
Ena planincu najprijaznejših koč je gotovo Krekova koča na Ratitovcu. Nahaja se na razglednem kraju, kjer se ti oko spočije od lepot naravnih danosti.
Oskrbniki so prav radostni, ko pridejo planinci v njihovo kočo. Vljudni, ustrežljivi, oba mož in žena, prav čutiš, kako se razveselijo gostov. In njihovi flancati so slastni. Pa čaj, borovničevec, ti prav teknejo po strmem vzponu.
Kar čudi me, da ni več ljudi glasovalo za to kočo.
Forum je zaprt za komentiranje.