Naj otroka kregam ali pohvalim?

Sin, 6let, je prišel domov iz letovanja z vrtcem. S seboj so lahko vzeli eno igračko, ki ga bo spominjala na dom. Sin je vzel en avtomobilček, nič posebnega, je pa bil njegov najljubši. Ko je prišel domov, avta ni bilo. Ga vprašam kje je, pa mi pove, da ga je dal Davidu, ker mu je bil zelo všeč. Sem bila kar tiho, nisem vedela, a naj pohvalim njegovo velikodušnost ali ga malo okregam, ker razdaja svoje stvari, saj denar ne raste na drevesu. No, na koncu sem rekla, da če mu je bil res všeč tudi prav, saj ima dovolj drugih. Kako bi vi reagirali?

Eh, zaradi take malenkosti zganjas paniko. Predvidevam da si tudi drugje tecna ko kurac

Ko pri nas kam gremo, rečem, da naj si izbereta igračo za sabo, vendar ne najljubše, ker jo bo lahko kdo od ostalih otrok nenamenoma  poškodoval. Kaj pa naredi z igračo, zaradi katere potem ne bo krokodiljih solz, pa ni moj problem. Je pa res, da se pri nas igračo kupi le za rojstni dan in okoli novega leta. Če jo podari ali zamenja, ga jaz ne bi kregala.

Lepo da je velikodušen. To je vse kar bi rekel. Ostalo prihraniš za kdaj drugič – in razložiš samo če bo potrebno.

Zaenkrat morda nič od tega. Potem pa vidiš, kako se stvari naprej dogajajo.

Mogoče, ena stvar na katero velja bit pozoren – včasih zna bit pri otrocih v ozadju kaj kot, če mi ne daš tega pa tega, ne bom več tvoj prijatelj…torej, da gre za izsiljevanje.

Ampak, kako veš, da je ta njegov “prijatelj” že zdaj levičar?

:)))))

Jaz ne bi nič. Otrok je bil prijazen in dal avto prijatelju. Meni se to zdi lepo, očitno otrok ni egoističen in so mu mar tudi drugi. Ravno pohvalila ga morda pa tudi ne bi, da ne bi vedno kaj razdaljal 🙂 pač za v vrtec in podobno, niso najljubše igrače. Ker se jim lahko kaj zgodi, lahko izginejo, lahko se naredi kaj jaz vem, kaj še.

Drugič mu bolj po pameti daj s seboj stvari, in takih, ki jih ni škoda oz. jih lahko pogrešite.

Jaz imam pa drug problem. Sin ze en teden iz vrtca tezi, da bi kupil sosolcema igrace, da sta mu ze povedala kaj zelita. Na vsak nacin hoce kupit igrace za njiju, tudi s svojim denarjem. Vprasala sem ga, ce sta rekla da bosta potem njegova prijatelja, pa pravi da ne. Kaj bi vi storili?

Čudovitega otroka imaš. Dala si mu vrednote. Bodi ponosna nanj in nase in ne ubadaj se s “prav” ali “ne prav”. Vse, kar naredi s srcem, je prav.

Bo kupil za rojstni dan, če ga bosta povabila. Seveda, če ne gre za neke drage stvari.

Sem rekla da zavrojstni dan, pa ne gre. Pol sem rekla, slda mogoce ob koncu vrtca, ker se locijo in grejo v solo, pa je nekako sprejel, ker v vrtec ne smejo prinasati nic. Pa saj bi mu se pustila, da kupi neko malenkost, ampak se bojim, da bi bilo drugim starsem potem neprijetno.

Pohvali ga

V tej starosti otrok nima občutka za denarno valuto. Razloži mu v drugačni obliki. Da ti za neko njegovo igračo delaš v službi recimo pet ur. In potem pretvori v  ure zlaganja perila ali v sesanje ali kar pač lahko naložiš otroku njegove starosti. Denar, ki ga je dobil, je dobil za dar od drugih za sebe. Da je dobil denar, je nekdo moral zanj delati. In če bi rad kupil prijateljem darilo, naj to naredi s svojim delom, ne z delom nekoga drugega. Če že otroku te starosti nalagate neko neotipljivo pravico do denarja, ga naučite tudi izhajajoče obveznosti.