naj ostanem al naj grem ??
Star 36, pred leti ob delu končal VI. st. izob. Z nekdanjo sva narazen, otrok pri njej, vikende ponavadi pri meni. Za na stara leta bi si rad uredil stanovanje – hiško. V Slo zaslužim cca 700€/mesec, v tujini bi vsaj 1500 (delodajalci plačajo tudi prenočišče oz. stanovanje, prevoz). Tuji jeziki mi gredo slabo, vendar kar obvladam posel, zato se ni težko sporazumeti.
Včeraj pridem k otroku, rešuje naloge v del. zv. Domov pride malo čez 14, od doma sva odšla 16:40 (obveznosti). Zvečer pridemo nazaj, bivša doma na TV risanke, otrok seveda takoj stečeta pred TV. Malo za tem bivša kara otroka, kaj je danes naredila za šolo. Pokaže 4 rešene strani nalog (A4) ona pa histerično: »Kak si pa poleg tega še naredil za šolo, kaj si vadil, pokaži mi kaj … … ?!?«
Ne trdim, da se otrok rad uči, daleč od tega. Treba ga je siliti oz. motivirati. Če imam čas, rad obiščem kako delavnico za starše .. na 7 pohval naj bi starš izrekel eno grajo.
Sem pomislil tudi, da preveč zagovarjam otroka. Z prijateljico sva bila nekajkrat pri njih, pa ima tudi ona zelo podobno mnenje.
Otroku se na daleč vidi, da ima preveč energije (skače po hiši..), pa je nimata kje porabiti (dvorišče cca 5x15m, ograjeno z vseh strani) Zato jih pripeljem k sebi oz. peljem na igrišče, da se (tudi) znorita.
Mene vleče v tujino, pa ne le zaradi denarja, Skrbi pa me za otroka. Po drugi strani pa mi počasi začenja v grlo teči voda (EMŠO 🙁
Ostani ob otrokih, denar ne odtehta tega, pa tudi zadeve se bodo uredile in boš kakšno priložnost tudi tu dobil gotovo. Če si podjeten, pa lahko že danes začneš iskati način in vsebino samostojnega poslovanja za bodočnost. Vprašaj koga, ki je šel tako v tujino, še vsak je rekel da mu je žal, če se seveda ni selila vsa družina. Z denarjem si sicer lahko kupiš hišo, a ne doma. Če otroke zamudiš pri odraščanju, tega ne moreš nadomestiti saj zelo hitro zrastejo.
Srečno !
Otroke imaš samo enkrat majhne, denar lahko vedno zaslužiš.
Na morju sem imela priliko opazovat otroke, katerih oče je mornar. Bil je nazadnje doma spomladi 2008, prišel naj bi spet jeseni letos. Za kak mesec, dva. In potem spet na pot.
Če bi ta oče lahko videl žalost v očeh svojih otrok, ki pripovedujejo o njem, sem prepričana, da se zagotovo ne bi odločil za to, za kar se je.
20-30 dni bi bil v enem kosu zdoma, par dni doma .. To je cca 1000km od Slo, vmes bi težko prišel.
Z VI. st vsak delodajalec pričakuje, da znaš nemško, angleško, meni gredo pa jeziki slabo. Še najhitreje se učim, ko sem v tujini.
Hotel sem iti že pred leti, pa sem ostal ravno zaradi otrok.
Ko bom star 45, bom težko dobil delo.
Težko je v mojem primeru kaj pametnega narediti, vem.
se pravi, vsak mesec bi te otrok videl par dni. to je procentualno recimo 10, 15 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} meseca, leta. To ni NIČ. Še sploh, če upoštevaš, da živi z bivšo, ne s tabo, vprašanje, če bi te videl vseh teh par dni. Pa v teh parih dneh se te otrok komaj navadi in se poleže vzhičenje, pa že spet greš. Ma na kraj pameti mi ne pade tako razmišljat. Da bi zavestno šla v tako povzročanje travm otroku, da bi mu zavestno povzročala občutke izgube, ko je že tako moral prestati vajino ločitev. Otrok te rabi, kot očeta, zdaj še veliko bolj kot prej, ko sta bila z bivšo še skupaj.
In prepričana sem, da se rešitev v tem okvirju lahko najde, če razmišljaš malo bolj odprto in ne samo, kot da imaš samo 2 opciji – ostati z otrokom ali tujina. Prepričana sem, da se da, samo ne smeš si že vnaprej zastirat pogleda – in točno to delaš, že vnaprej si govoriš, zakaj to ne bo šlo. NIČ ne more plačati, odtehtati tvoje prisotnosti v otrokovem odraščanju. In kaj bi raje imel tik pred smrtjo – otroka, ki ti bo zaupal, pa čeprav boš ti brez te hiške, ki jo menda hočeš, ali odtujenega otroka, ki v tvojo hiško nikoli sploh prišel ne bo? To se vprašaj.
In še nekaj: 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} sem, da se da “za na stara leta” prišparat za eno hiško ali stanovanje tudi v SLoveniji. Sploh ker praviš, da si še mlad.
položnice, hrana, stanovanje, obleka (ne vem koliko znese)
150€ preživnine + kaka igrača, šolski izlet, vikende pri meni
120€ kredit za avto + gotivo, registracija, servisi
Ob koncu meseca isti minus, kot prej.
Žalostno, pa ne vem, naj krivim politike, delodajalca, Slovenijo, sebe.
Oglase dajem v Salomona, forume, … pa povsod ista pesem.
Pa še nekaj. Glede na to, da je otrok čez teden pri bivši in da ti torej nimaš popoldanskih in večernih tovrstnih obveznosti, si lahko komot najdeš še eno delo za popoldan, ki sicer skupaj s tem, kar sedaj zaslužiš, mogoče ne bo zneslo 1500 evrov, 1000 bi ti pa znalo.
Ena možnost je tudi prekvalifikacija – mizarji, recimo, lahko precej zaslužijo. Ali pa polagalci keramike, pleskarji itd.
Nikogar ne rabiš kriviti, to je najslabše, kar lahko narediš. Stanje si trezno oglej. Očitno v tvoji panogi ni povpraševanja. Trenutno je poleg vsega še recesija. Zato razmišljaj, kakšne so druge možnosti v okviru tega, da ostaneš blizu otroka. Ni edina možnost tujina, prepričana sem, da ni. Imam pa močan občutek, da bi se ti na vse kriplje rad prepričal, da je to edina možnost. In vidiš samo ta znesek, 1500 evrov, in nič drugega. S tem zneskom pa boš drago plačal marsikaj drugega in to za moje pojme in za pojme večine staršev, ki jim je do svojih otrok, potem ni noben zaslužek.
Ma Repek, za take kvalifikacije pa ni vrag, da dobiš bolje plačano delo tu, kjer si. Recesija ne bo večno trajala.
Oglasov za inženirje strojništva je pa že zdaj malo morje:
http://www.google.si/search?hl=sl&q=zaposlimo+in{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEenirja+strojni{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}A1tva&meta=&aq=0&oq=zaposlimo+in{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}C5{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}BEeni
Le pojdi, jezika se boš naučil tam, zaslužil dobro, stroškov malo…Biti z otrokom intenzivno 3 dni na mesec spet ni tako malo, še posebno, če vmes komunicirata po telefonu ali internetu. In vsakič, ko prideš domov in prineseš otroku lepo darilce…tudi to nekaj pomeni. Za otroka je pomembno, da te čuti, da ve da ga imaš rad, da prideš ko obljubiš in kakšno bo veselje, ko dobi igračo iz Nemčije.
Nekaj čisto drugega sem imela namen delati zdajle pa ne morem nehat mislit na tega tvojega otroka in na tvojo dilemo. Predvsem na otroka. Sama sem starš, pa tudi otrok. In ne razumem staršev, ki ne uvidijo, da je postati starš obveznost (in pravica, pa tudi neskončen napor in neskončna radost) za vse življenje. Da se prioritete s prihodom otroka spremenijo. Ne tako, da bi človek potlačil lastne želje, nikakor. Ampak tako, da je v prvi vrsti dobrobit otroka. Da je to na prvem mestu in se vse ostalo temu prilagaja. In pod dobrobit otroka najprej spada starševa prisotnost – še marsikaj drugega tudi, ampak osnovni pogoj je prisotnost. Ne mislim prisotnosti 24 ur na dan, ampak redno prisotnost – kar pa par dni na mesec ni. Otrokov razvoj to zahteva in zahteva od obeh staršev. Oba mu lahko in tudi morata dajati osnove za zdrav razvoj, to pa lahko počneta samo ob redni prisotnosti.
Čudi me, da se ne zavedaš, kako težko je pozdraviti rane, nastale zaradi staršev, ki niso na voljo, ko bi jih otrok potreboval. Res me čudi. Ker praviš, da te sicer za otroka skrbi. In je prav, da te. Ker si boš s tem, ko v otrokovem življenju ne boš več navzoč, tudi sam povzročil rane, ki jih ne bo moč zaceliti, ker tega časa ni mogoče zavrteti nazaj. Če je otrok zdaj v OŠ, ga kmalu čaka velika preizkušnja pubertete; pomanjkanje očeta ali očetovskega lika v tem obdobju ima ogromne, hude posledice.
Res ne vem, ne razumem te. Sama bi v tvojem položaju storila vse, res prav vse, pa magari če grem za čistilko popoldan, da bi bila lahko ob otroku. Vse ostale zveze, ki jih imamo v življenju, niso v ničemer primerljive z vezjo, ki jo ima ali naj bi jo imel z otrokom starš. Če na pravi način vlagaš v to zvezo, se to povrne tisočkratno, na mnoge načine. Če jo prostovoljno zapustiš, opehariš oba.
[/quote]
Pa še nekaj me je zmotilo: zelo malo podjetij poznam, ki bi se spravljala brat salomona in forume, da bi dobila delovno silo. Ponavadi razpišejo prosto delovno mesto. Zato ti namesto oglaševanja svetujem prijave, prijave, prijave – oziroma ponudbe, kot se temu reče. Če jih je treba napisat 200, pa 200 (veš koliko jih moramo napisat šele družboslovci, da dobimo zaposlitev, sploh prvo, kaj šele tiste dobro plačane :).
Tudi ni treba čakat na razpis, lahko se pozanimaš v podjetjih, ki so ti zanimiva, tudi kar tako, ko nimajo razpisa.
Sem pisal tudi prošnje, ponudbe za sodelovanje, na agencije za posredovanje del se prijavil. Korektno sem se predstavil. Če ni bilo razpisa, mi cca 95{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} firm ni niti odgovorilo, ostale pa so se zahvalile za prošnjo, imajo me (že nekaj let) v evidenci.
V podjetju iz naše okolice bi me pred leti zaposlili, če bi bil inž. Šel sem na faks, izpite delal redno, pri strokovnih predmetih imel 9, 10. Zdaj sem prestar, zaposljujejo le še mlajše. Ko je treba humanitarno kaj narediti, pa seveda dober (zelo).
Kaj pravi tvoja prijateljica? Kakšno zgodbo imaš tu?
Drugače pa, veš, se mi zdi, da kompromisi veljajo. Iz tvojega zapisa je vidno, da trpiš, da te preganja želja po odhodu, si jo že prestavljal, dolgo jo več ne boš mogel……….in lahko se ti bo zgodilo, da boš zato postal zagrenjen, z občutkom, da si imel priložnost, pa je nisi zagrabil……..in posledično bo tvoj otrok imel bolj malo od tebe. Vsaj veselja bolj malo. Po možnosti mu boš začel celo očitati, kako si se ti žrtvoval zanj, odrekal itn itn…….da mu boš šel še bolj na jetra .-)
Torej, sklep – pojdi. Za eno leto. To bo dobro zate in kar je dobro zate, je dobro tudi za tvojega otroka. Videla se bosta bolj malo, a takrat bo videl srečnega zadovoljnega očeta, ki hodi po svoji poti. In obstaja telefon, internet, lahko se boš po netu pogovarjal z njim, mu pošiljal slikce, ga gledal skozi kamero (nabavi vse to ženi preden greš). In z ex ženo se zmeni za dobro sodelovanje……….za pomoč pri stikih…..zelo bo to pomembno! Lahko namreč precej blokira.
Pojdi in srečno potem pridi domov!
Čas, ki ga lahko zdaj prebiješ z otrokom, ohranja vez. Ko boš nekje daleč, se bo odnos ohladil tudi če boš tri dni na mesec intenzivno z njim. Poišči delo v tujini, venda bližje, tako da se lahko vračaš vsak teden ali pa relacijo s kakšno poceni letalsko linijo. Ko je otrok enkrat dovolj star, da se začne umikat iz družine (srednja šola), je zelo težko ustvarjati nove vezi. Če greš zdaj delat nekam daleč, boš imel hiško, ampak boš v njej sam oz. z novo družino.
Spodnje posavje (Brežice, Krško) je regija prebivališča.
Strojništo je široko področje, ene firme rabijo konstruktorje, druge energetike, tretje orodjarje. V parih mesecih se mi ni težko pripraviti na karkšnokoli delo, le da potem zagotovo dobim delo. (za tuje jezike pa bi potreboval cca 2 leti – po moji oceni)
Forum je zaprt za komentiranje.