Nahranila sem nečakinjo, družina je v zraku

Pred dnevi sem obiskala svakinjo, ki je 18 dni po porodu. Pričakovala sem nasmejano, presrečno in vso vzhičeno, kot nam jo je predstavljal brat, naletela pa na pravo grozoto. Odprla mi je vrata vsa razmršena, objokana, izmučena, pomečkana in smrdljiva, apatična. Dojenčica je jokala v zibki. Svakinja je samo nemo strmela predse, ni jo ganil jok dojenčice. Ko sem ji dala vedeti, da mi je mar zanjo, da ji bom pomagala se mi je zjokala v naročju, da je slaba mama, da ona tega ne zmore, da razmišlja, da bi kar ušla. V meni so se prižgali v alarmi, poporodna depresija, a čez pogovor sva prišli, do tega, da je samo noro utrujena saj dojenčica cele dneve in noči prejoka. A zakaj dojenček joka je drugo vprašanje. Svakinji se zdi, da nima dovolj mleka, da se ne dojita pravilno, a vztraja, saj mama, ki ne doji baje ni prava mama. Dejansko nisem vedela kaj naj ji na to odgovorim. Baje so ji to vcepile v glavo prijateljice in tudi moj brat, ki pravi, da je to glavna naloga mamice. Tudi patronažna sestra forsira dojenje in  ne vidi problema. Ni mi jasno od kod taka zaplankanost, gre to spet za kakšen kult novodobnih mamic? Svakinjo sem poslala pod tuš, pripravila sem ji krepko malico, uspavala dojenčico in se odpravila v trgovino, da ji napolnim hladilnik. Spotoma sem zavila v lekarno po stekleničke in adaptirano mleko. Svakinja je izgledala odtenek bolje, a tako zelo utrujena in neprespana, da sem se odločila, da bom ostala tisti dan pri njej in ji pomagala, da se reva uboga vsaj malo naspi. Ko se je dojenčica zbudila, sem ji pripravila adaptirano mleko, ki ga je pogoltala, detece je bilo sestradano. Ko sva podrli kupček je izgledala kot najsrečnejši dojenček na svetu. Ko je prišel domov brat sem mu vsa vesela hitela pripovedovati, da je z mamico in dojenčico vse ok, da je bila mala pač sestradana, ker dojenje ni steklo. Brat je ponorel, da tega nisem imela pravice narediti, da sta se z ženo dogovorila, da bo dojila in dude in stekleničke ne pridejo v poštev. Vrgel me iz stanovanja. Ni minilo pol ure, ko me je klicala razjarjena najina mama, tulila name, od kje mi pravica narediti tako bogokletno stvar, kot sestradanega dojenčka nahraniti z umetnim mlekom. Zdaj pa res ne vem, sem nora jaz ali se je odpeljalo vsem ostalim? Kaj bi pa vi naredili na mojem mestu. Sama mislim, da sem ravnala edino pravilno.

Morala bi vprašati svakinjo. Najbrž je tole provokacija.

Avtorica, kaj pa mama otroka pravi? Si naredila proti njeni volji?

Tudi meni se zdi, da je tole provokacija.

Prav si naredila. Ko bi le jaz imela nekoga sa bi tako ravnal. Vsi so me silili z dojenjem ki pa nikakor ni steklo. Žal ni šlo.

Tudi če je provokacija, dejansko se dogaja, da ženske enostavno nimajo mleka, a ker je vse tako usmerjeno, da mati enostavno mora dojit, se mesece dolgo muči. Otrok je na meji sestradanosti, komaj kaj teže pridobiva, da ne govorim o psihi matere, ko se otrok skoraj ves čas dere. Okej, poskušaš dva tedna, ampak če ni dovolj mleka, ga pač ni. Prepričali so zenske, da je mleka vedno dovolj. No, v nekaterih primerih ga ni! Ali je naredila prav ali ne? No, glede na to, da ste vedno mnenja, da je otroku treba pomagat ne glede na vse, zakaj torej ne menite, da je seveda naredila prav? Otrok je bil koncno sit. Če bi šlo za starejšega otroka, ki ga mati ne bi hranila ali slabo hranila, bi skakali v luft. A pri dojenju je pa dovoljeno hirati otroka v imenu dojenja nad vsem? Dobro so vam oprali glave.

Ne, ne, žal ni provokacija. Svakinja je utrujena, telesno in psihično. Hudo ji je, ker jo vsi njeni bližnji obsojajo in pritiskajo nanjo, češ, da naj vztraja, da se ne trudi dovolj in ne vem še s kakšnimi očitki. Njej je dejansko vseeno, samo, da bi se spočila in da bi bila dojenčica vredu, nima pa moči, da bi se uprla in postavila zase. Karakterno je bolj tihe in mirne narave, taka siva miška, ki za besedo samozavest še slišala ni. Mislim, da mi bo do konca življenje hvaležna, kar sem ji omogočila. Trenutno sta spet na dojenju, pa mamica si malo mleka uspe tudi načrpati, čeprav hranjenje po steklenički ni sprejemljivo za njene bližnje. Naslednji teden gre z dojenčico k zdravniku in grem z njo, pa bomo videli kaj bo rekla pediatrinja.

Če mama nima nič proti hranjenjo po steklenički, potem je vse ok. Ona naj o tem odloča. Tvoja mama pri tem nima kaj odločat. Ona se sploh nima kaj vtikat. Pa tudi foter otroka ne more odločat o tem. Lahko se pogovarja s partnerko, ampak še vedno je ona tista, ki bo odločila kako in kaj. Pa seveda važno je, da se sledi zdravnikovim navodilom.

Pojma nimam o teh stvareh, ampak dejstvo je, da tašča pač nima kaj tu zraven. Pa foter, če je tako prepričan, da je treba dojenčka samo dojiti, naj pa sam to izvede.

s kaksno svetovalko za fojenje na domu… ce po tem res ne gre mirno ostanita na am in bosta imeli vsaj svetovalko za argzmebt da zapreta usta familiji, da vas neha psihirat in valit krivdo na mamico in tebe

Jaz mislim, da si ravnala prav. Tele scene z dojenjem so sle cez vse meje. Ce mleka ni, otrok joka lacen, potem se pac ponudi adaptiranega. Lahko doji in dodaja, zakaj ne? A sit dojencek in vsaj priblizno spocita in predvsem nenapsihirana mama nista nic vredna al kako?? Mogoce bi skusala temu ocetu in ostali zlahti dopovedat, da forsiranje dojenja in psihiranje mame najverjetneje povzroci toliksno stisko pri mamici, da ji usiha mleko? In da naj, za bozjo voljo, nehajo tezit zenski!

če mama nima dovolj mleka, je treba otroku dati adaptirano mleko ne pa mučit tako otročka kot mamo.

Brata pa nekam u čuzo vtaknit-naj sam doji ne spi in vse ostalo kot se njej dogaja, pa da ga vidimo! Niti eno noč ne bi zdržal, kaj šele 18 dni. Valda da ob takem bizgecu postala depresivna!

Prvič…zakaj oče ni na očetovskem dopustu in pomaga mami?

Drugič…vsaka mama ima na rezervi steklenicko za vsak slucaj, ona jo pa ni imela, da si jo sla kupit?!

Tretjič…patronažna sestra hodi vsak teden in vaga dojencka…ce je lačen ne bi napredoval in ne bi pridobival na teži. Bi že ona ukrepala.

Četrič…ker sem rodila 2020…partner ni bil niti na enem pregledu z dojenčkom pri pediatru, ker zaradi korone nima vstopa, razen 1 starš….in ti bi sla kar z mamico na pregled….pa ja. Se brat, ki ima dvojčka je komaj dosegel da 2 osebi neseta 2 dojencka na pregled.

Imam obcutek, da lažeš in mečeš slabo luč na dojenje.

V nasi družini je 7 otrok izpod 3 let in niti ene mamice nismo psihirali zakaj da ali ne dojenje.

Rodila sem s carskim rezom in na našem oddelku so dejansko preverjali, če je otrok dovolj popil med dojenjem – otroka smo morale stehtati pred in po dojenju ter zapisovati obe teži. Tehtnica je bila v sobi.

Svetujem ti, da s svakinjo kupita ali si sposodita tehtnico za dojenčke. Sama sem eno leto dojila in po dojenju dodajala mleko – tako, da če je mleka premalo, ni nujno, da se povsem odpoveš dojenju.

Po eni strani se forsira dojenje, nekje pa ravno kontra. Npr. Ljubljanska pediatrija. Hčerkica je takoj po rojstvu morala v bolnico in tam ostati kar nekaj časa. Meni tam niso hoteli, rekli so mi naj si mleko načrpam oz še bolje, če ji dajo kar umetnega. K3er se s tem nisem strinjala, oni pa ne z mano, je morala posredovati moja porodničarka. Ja, spez sta nastala dva pola.

Povej bratu in mami, ce bi rata zensko spravla na strik. Bedaka. Glede dojenja vem, da obstaja pomoc, pridejo domov. To je zadnje kar bi probala. Ce ne bi slo bi jaz odnehala. Otroka mwt lacnga, zato ker si dec in tasca/mami tako zamislita. Da bi imela takega partnerja, ki bi rinu z glavo cez zid bi spokala z otrokom kamorkoli, samo da ga ne vidm.

Vosli.

Dojenček  bo zahiral na konc.

Pr nas tud ni šlo dojenje; pri prvi je mlek črpala, + dodajala dojenčka v prahu.  (Nedonošena, na štartu hranjena v nos po cevki z materinim mlekom)

Pr drugi še večje težave, slabo  dojenje+ črpanje + dojenček v prahu. Nobenga dojenčka v prahu( umtnga mleka ) ni pila več k 2 dni..probal antikolik, brez laktoze, razllične fabrikante/izvedbe….17vrst, nam..nkol pozabu….pol pa jok, lačni smo…

Smo doktoreral…pa je bla končno 8 mescov in smo tvegal s kravjim, da je spelala ..pa gosto hrano, domače juhce …še prej pa gostili  tudi z raznimi lino in podobnimi otrobi.

Ja,probala je dojit na vsako ceno,  samo ne v škodo dojenčka. Pač razliko dodaš, vsaj  tok, da  dobi nekaj naravnega (materino mleko), razliko pa kemijo, da je “dofilan” in sit.

Ti povem, da nima vsaka mama že kar stekleničke pripravljene. Jaz je nisem imela, pa tudi kar nekaj takih poznam.

Hvala tebi ker si nahranila otroka in pridi vimveckrat ko tvojih pac ni…. bo to tvoja in od svakinje skrivnost ce je treba, ampak prosim te nahrani tega dojencka

Prav ste naredila in lepo. Lahko so veseli, da imajo vas ob sebi in na dosegu.

Ta družina je pa res iz pamtiveka.Tvoj brat je butelj, ki očitno še nikoli ni slišal za stekleničke in adaptirano mleko.Da sta se z ženo dogovorila?

Ma, kje pa.On ji je dal komando, da tako mora biti in zdaj zganja nad njo teror.

Mlada mamica je pa očitno osnovnošolka, ki se ni pripravila na prihod novorojenčka.Kaj ženska nič ne bere in nič ne ve? Saj ne morem verjeti.

In kaj pravi patronažna?

Ob razmršeni in neumiti mamici in jokajočem dojenčku?

Aja, še ni prišla na obisk, ker družina živi v divjini.

Tudi jaz nisem imela dovolj mleka. Otrok je jokal in slabo spal. Potem mi.je mož naročil, naj pripravim polno.stekleničko adaptiranega mleka. Otrok je po enournem dojenju v hipu popil vseh 180ml in potem zaspal kot top – jaz pa tudi. :).

Leta 1996, ko se je rodil najin otrok, smo živeli v “divjini” – skoraj v centru Ljubljane.

Patronažna sestra nas je obiskala zgolj dvakrat – prvič po 10-tih dneh (da je otroka pomagala skopati) in drugič po treh tednih, ko je  na hitro preverila, kako gre meni in otroku.

In to je bilo vse.

oni so…prav si naredila.

Čakte malo steklenička je obvezna tako kot pleničke, da imaš pripravljene ko otrok pŕide domov!

Za voziček ima 1500 evrov, da se sopiri, 10 evrov za stekleničko pa nima. To je pa res obvezna oprema.

Koliko je pa ta mamica stara?

Sedaj je zadnji cas, da rata bolj odločna. Veš koliko krat bo se mogla bit dokler otroka gor spravi.

Če ne gre dojenje potem flažica…ni druge, otroka se ne pusti lacnega.

Predvsem bi pojasnila možu da uničuje lastno ženo. Da kakšna ljubezen je to že? Kakšno literaturo mu nabavi. Pa pojasni kaj je poporodna depresija v kar jo bo spravil slej ko prej. Žena ni robot. Je človek. Naj si malo empatije omisli. Ali pa kakšno pomoč, če bedak ne zna vzet očetovskega dopusta in poskrbeti za svojo družino. Tvoja mama pa namesto da bevska naj kaj pomaga. Mislim da dojenje postavljaš pred zdravje svoje žene in otroka……bolano.

Pri nas je patronažna tehtala otroka in je povedala, da je treba dodajati ter da si moram iztiskati mleko, da se vidi koliko ga je.