Si kdo upa ugibati, kdo bodo nominiranci letos?

Po lanski bolj skromni beri je letos kar nekaj kvalitetnih prvencev. Meni sta najbolj ostala v spominu dva – en roman in ena pesniška zbirka (Koža iz bombaža in Poplave). Seveda pa je tu še cel kup prvencev, ki jih sploh ne poznam.

No, jaz se tudi spomnim teh dveh, plus Gašperja Bivška, ki so ga izdali pri Beletrini. Brala sem samo Kožo iz bombaža, ki pa me je razočarala. Jezik je zares lep, zgodba pa se utaplja v sentimentalnosti, ki osnovno temo duši. Kot da avtorica še ne bi bila dorasla družbenim premislekom, ampak bi iskala kanale za čim pogostejše erotične opise (ki so, ponavljam, resda lepi). Nisem zdržala do konca.

No, mene vsako leto zanima tudi nagrada za mladega prevajalca, čeprav še vedno ne vem, kakšni natanko so kriteriji (starost, članstvo v društvu – kdo ve?)

Oja, mislim, da boš danes spet razočarana (mogoče celo dvakrat, hehe, če sem malo hudoben, brez zamere). Sicer pa je kriterij za mladega prevajalca starost pod 35 let in knjižni prevodi v zadnjih dveh letih.

Ah, nobenega razočaranja ne bo. (O tem bi lahko govorili pred nekaj leti, ampak zdaj je itak predelano.) Pri prevajanju ambicij ne skrivam, vendar pa dejstvo, da je konkurenca močna, pozdravljam, in doslej se mi še nobena tovrstna nagrada ni zdela nezaslužena.

No, zdaj pa razkrij, ajd!

Jaz držim pesti za Olje na balkonu in Na visokih petah, čeprav najbržda nista pravega žanra :-).

Prvenec: Gabriela Babnik.
Mladi prevajalec (oziroma mlada prevajalka): Nada Grošelj.

Že slišala, ja. Kapo dol pred Nado – prevajanje starogrških epov v heksametru, vau!

Pardon, prej sem besedilo poslala, ne da bi ga pogledala:

Enkin predlog za Olje mi je dal misliti, da je nemara tudi pri nas nastopil čas za uvedbo kakšne nagrade/priznanja za knjige, ki ne spadajo k “resni” literaturi. Zavedam se, da je za zdaj prekleto malo tovrstnih del, ki bi si sploh zaslužila priznanje, a vendar …

To bi bila nemara spodbuda avtorjem, da bi se pogosteje odločili, da ne bodo poskušali napisati zgolj bolj ali manj posrečen približek tujih vzorov, ampak bi se potrudili za kaj več.

In da bi bile knjige, v katere je bilo vloženo nekaj več truda, a imajo “smolo”, da (še) ne štejejo za pravo književnost, vendarle deležne nekakšnega priznanja.

Po drugi strani bi takšno priznanje bralce opominjalo, da lahkotna knjiga ni nujno slaba – spomnimo se samo na KM zelo priljubljenega Osmega poverjenika, ki je na Hrvaškem pobral vse možne književne nagrade in priznanja: od “resnih” do manj resnih …

In če pri vsem tako zelo skušamo slediti tujim vzorom – zakaj ne bi še pri tem? Tujina pozna na kupe nagrad, namenjenih krimičem, ZF-knjigam ipd.

Kaj če za začetek začnemo podeljevati kakšnega “zlatega molja”? Ker izbira ni velika, bi bilo morda najbolje, če bi bil žanrsko neomejen, da le ne gre za smrtno resne knjige o takšnih in drugačnih travmah. Kaj menite? 😉

Jaaaa!

Samo bo treba eno tehtno reci o sestavi zirije, da ne bo na lepem tale forum dobil 5000 novih clanov.

Za letos pa kar predlagam Olje na balkonu, da si bodo imeli pritozniki do novega leta cas stlacit vse ocitke o insiderstvu up theirs…:))))))))

lp, proxima

Zelo zelo za Zlatega molja! In ostajam pri obeh že navedenih nominacijah: Olje na balkonu in Na visokih petah.

No, in če nič drugega, sem v dobro voljo danes spravila vsaj gospo na sejemskem prostorčku založbe Sanje, ko sem, povprašujoč po Retrospektivi (ki je, btw, na sejmu ne bo mogoče kupiti), strasno pohvalila Olje in njegovega avtorja :-).

Če ste za to, je morda najbolje, da odpremo rubriko Zlati molj in vanjo vpisujemo svoje kandidate … Hm, koliko kandidatov pa naj predlagamo? Morda sta glede na obseg SLO produkcije dva čisto dovolj? Ali pa celo samo eden? Kaj menite?

Morda kdo ve kdo so bili drugi nominiranci?