Nacionalni program za kulturo 2013-2016 (Osnutek)

1. cilj: Izboljšanje položaja ustvarjalcev leposlovja in humanistike
Ukrepi:
– V okviru sofinanciranja izdaje knjig in revij postopno dvigovati minimalne honorarje za vrhunska izvirna dela in prevode na področju leposlovja in humanistike ob hkratnem zmanjševanju števila sofinanciranih knjig , izvajati nadzor izplačil ustvarjalcem na področju knjige,
– večati število štipendij za ustvarjalce na področju knjige vsaj po dve letno,
– ohraniti obseg sredstev za izplačevanje knjižničnega nadomestila na ravni leta 2011 ter postopno večati obseg sredstev
Kazalniki:
– Povečanje nominalnih avtorskih honorarjev za avtorje in prevajalce s področja leposlovja in humanistike do meje, ko bi se plačilo za avtorsko polo izenačilo z minimalnim mesečnim osebnim dohodkom,
– povečanje števila in višine podeljenih delovnih štipendij iz naslova knjižničnega nadomestila,
– rast števila enoletnih delovnih štipendij, ki jih podeljuje JAK.
2. cilj: Dvigniti raven spoštovanja avtorskih pravic
Pojasnilo: Neredko avtorji ne prejmejo honorarja, ki jim pripada po dogovoru oziroma izhaja iz avtorskih pravic. Tako so kršene sprejete obveznosti založbe in je oškodovan/a ustvarjalec/ustvarjalka, ki živi od svojega dela.
Ukrepi:
– V Sloveniji in na tujem striktno pogojevati subvencioniranje projektov z izdanimi publikacijami ali dokumentiranimi potrdili o izvedenem projektu,
– za kršitelje pogodb uvesti pravno formalne posledice.
Kazalniki:
– Poravnane obveznosti, ki izhajajo iz podpisane pogodbe.
3. cilj: Zagotavljati primeren obseg ter višati kakovost in strokovnost založniške produkcije v javnem interesu (izvirno in prevodno leposlovje ter humanistika v knjižni in revijalni obliki)
Ukrepi:
– Sofinanciranje kakovostnih in zahtevnejših knjižnih projektov, posebej projektov domačih avtorjev in svetovnih klasikov ter temeljnih del za področje humanistike, umetnosti in kulture, ter sofinanciranje kvalitetnih revij s področja kulture in umetnosti, vključno s sofinanciranjem neprogramskih stroškov nosilcem javnih kulturnih programov knjižne in revijalne produkcije,
– pozitivna diskriminacija založnikov v javnem interesu glede na njihovo programsko usmeritev in regionalno razporeditev,
– spodbujanje in podpora izobraževanju in usposabljanju različnih ciljnih skupin na različnih podsistemih knjige
Kazalniki:
– Delež vrhunskih knjig in revij (v fizični in digitalni obliki) v celotni založniški produkciji,
– stopnja rasti višine subvencij na zvezek revije,
– razširjenost in dostopnost knjig in revij v domačem in mednarodnem prostoru,
– zaostajanje rasti cen knjižne in literarne produkcije za rastjo življenjskih stroškov.
– število kakovostnih in kontinuiranih projektov poklicnega usposabljanja s ciljem dvigovanja založniških standardov,
4. cilj: Dvigniti zavest o pomenu branja ter povečati promocijo kakovostne izvirne ustvarjalnosti s področij leposlovja in humanistike
Ukrepi:
– Spodbujanje projektov in programov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki potekajo na nacionalni in regionalni ravni,
– dodatno načrtno spodbujanje programov oz. projektov promocije ustvarjalcev, branja in knjige, ki vključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev in potekajo na nacionalni ravni,
– podpora delovanju knjigarn pri promociji branja,
– povezovanje s sorodnimi institucijami iz tujine na področju razvijanja bralne kulture in literarnih prireditev.
Kazalniki:
– Uveljavitev kakovostnih in kontinuiranih projektov in programov razvijanja bralne kulture, literarnih festivalov in literarnih prireditev na nacionalni in regionalni ravni,
– oblikovanje programov oz. projektov promocije branja, ki potekajo na nacionalni ravni in vključujejo sodelovanje različnih vladnih resorjev,
– oblikovanje kakovostnih in inovativnih projektov, ki se izvajajo v knjigarnah, ter njihova enakomerna regionalna razporeditev,
– vzpostavitev in širitev stikov ter razvoj najprimernejših oblik sodelovanja s sorodnimi institucijami iz tujine na področju razvijanja bralne kulture in literarnih prireditev.
5. cilj: Zagotoviti sistematično promocijo slovenskih avtorjev leposlovja in humanistike v svetu
Ukrepi:
– Načrtno izvajanje nacionalnih predstavitev slovenskega leposlovja in humanistike na osrednjih knjižnih sejmih v Evropi ter širitev na druge referenčne sejme in prizorišča v Evropi in zunaj nje z izvajanjem promocijskih dejavnosti,
– spodbujanje prevajanja del slovenskih avtorjev v tuje jezike, tako v celoti kot po delih s t. i. vzorčnimi prevodi, posebej spodbujanje zahtevnejših večletnih projektov prevajanja del slovenskih avtorjev in priprave avtorskih katalogov v tujih jezikih,
– podpora organiziranim oblikam sodelovanja s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,
– podpora gostovanjem slovenskih ustvarjalcev v tujini (mobilnost, rezidenčne štipendije, literarne turneje),
– povezovanje in skupni projekti s sorodnimi institucijami iz tujine,
– izobraževanje založnikov o promociji slovenske literature v tujini in prodaji avtorskih pravic.
Kazalniki:
– izkazano trajnejše sodelovanje nacionalnih predstavitev in hkratnih promocijskih dejavnosti v tujini,
– število nastopov večjih skupin avtorjev na drugih referenčnih prizoriščih,
– število gostovanj posamičnih avtorjev v okviru mobilnosti in rezidenčnih štipendij ter krepitev recipročnosti,
– število prevodov del kvalitetnih slovenskih avtorjev v tuje jezike na letni ravni in podpora večletnim zahtevnejšim prevajalskim projektom,
– priprava vsaj treh vzorčnih prevodov aktualnih izvirnih literarnih del v ciljne jezike letno ter priprava vsaj treh katalogov vrhunskih slovenskih avtorjev izvirnih leposlovnih del v ciljne jezike,
– vzpostavitev pogostejših srečanj s prevajalci slovenskih del v tuje jezike,
– izkazano sodelovanje v mednarodnih mrežah in projektih na državni ravni,
– vzpostavljeni stiki in najprimernejše oblike sodelovanja z ustreznimi literarnimi agencijami v tujini, še posebej za ciljna jezikovno-kulturna področja.
6. cilj: Povečati dostopnost slovenske knjige po vsej Sloveniji in podpirati razvoj kulture kupovanja knjig
Ukrepi:
– spodbujanje povezovanja združljivih delov založniškega procesa manjših založnikov in programov v javnem interesu (npr.podpora nastajanju skupnih projektov na področju logistike in nastopanja na trgu, oblikovanje knjigarne vseh subvencioniranih knjig in spletnega portala »knjige na trgu«, podpora oblikovanju skladišča »digitalnih knjig«),
– spodbujanje tehnološko inovativnih knjižnih in revijalnih projektov,
– podpora knjigarnam pri promociji kupovanja knjig,
– spodbujanje knjižnic k organiziranemu odkupu subvencioniranih knjig in k intenzivnejšemu obveščanju bralcev o kakovostnih knjižnih novostih s področja leposlovja in humanistike.
Kazalniki:
– Število zajetih subvencioniranih in ostalih knjižnih in revijalnih naslovov v portalu »knjige na trgu«,
– število dostopnih literarnih in humanističnih revij v digitalni obliki,
– število digitaliziranih sodobnih literarnih del,
– delež knjižnih programov v javnem interesu v skladiščno-distribucijskem središču,
– obseg odkupov sofinanciranih knjig in revij v javnih knjižnicah,
– povečanje prodaje knjig na vseh prodajnih mestih in
– višina povprečne ravni maloprodajne cene sofinanciranih knjig.

Nacionalni program za kulturo 2014-2017 (Osnutek)

1. Večja prodaja kakovostnih knjig in revij.
Ukrepi:
– sprejetje Zakona o knjigi, s katerim se uvede enotna cena knjige in poveča dostopnost knjig v knjigarnah,
– izvedba nacionalnih kampanj za promocijo kulture branja in kupovanja knjig in revij,
– ciljna podpora programom za pospeševanje prodaje knjig in revij v knjigarnah,
– razvoj portala knjige na trgu.

Kazalniki:
– prodanih knjig na glavo prebivalca letno (2012: ocena 2);
– število knjigarn (2012: 100);
– število izposojenih knjig na prebivalca letno v splošnih knjižnicah (2012: 12; 2017: 15);
– povprečna naklada leposlovne knjige (2011: 947; 2017: 1.500);
– obseg prometa v založništvu (2012: 81.000.000 €; 2017: 100.000.000 €);
– povprečno število prodanih naslovov izvodov na subvencioniran naslov v prvem letu prodaje (2012: 200; 2017: 300).

2. Bolj učinkovita državna podpora knjigi v smeri celovite politike do knjige.
Ukrepi:
– Javna agencija za knjigo v okviru srednjeročne strategije oblikuje usmeritve za podporo knjižni in revijalni produkciji, v kateri opredeli tudi: najvišje število sofinanciranih knjig glede na razpoložljiva proračunska sredstva ter najvišje in najnižje pragove sofinanciranja projektov glede na pričakovane učinke (višina avtorskih honorarjev, cena knjige, potencialni krog bralcev ipd.),
– spodbujanje pretvorbe subvencioniranih knjig in revij v elektronski format ter podpora pretvorbi že izdanih subvencioniranih knjig v elektronski format,
– razvoj platforme za prodajo elektronskih knjig,
– podpora projektom krepitve kompetenc na področju knjige in določitev minimalnih založniških standardov.

Kazalniki:
– vseh izdanih knjig in brošur letno (2012: 5685);
– število sofinanciranih knjig s strani JAK (2012: 352; 2017: 300);
– število sofinanciranih revij s področja leposlovja in humanistike (2012: 30);
– delež sofinanciranih knjižnih naslovov med vsemi prvič izdanimi leposlovnimi knjigami letno – UDK 8 (2011: 16 %);
– postopna izenačitev subvencije na knjižni naslov in na revijo na projektnem in programskem razpisu;
– dostopnost celotne subvencionirane knjižne produkcije v elektronski obliki do leta 2017;
– celovita vključenost izdanih elektronskih knjig v platformo za prodajo elektronskih knjig do leta 2015;
– ohranjanje števila izvedenih projektov za krepitev kompetenc na področju knjige.

3. Slovenija – osrednja gostja na mednarodnem knjižnem sejmu v Frankfurtu.
Ukrepi:
– ciljno sofinanciranje prevodov slovenskih avtorjev v nemški jezik,
– sofinanciranje izdaj knjig slovenskih avtorjev pri uveljavljenih nemških založbah,
– dogovor s prireditelji Frankfurtskega knjižnega sejma o Sloveniji kot osrednji gostji.

Kazalniki:
– povečanje števila prevodov slovenskih avtorjev v nemški jezik za 30 % letno;
– število podprtih prevodov v nemščino s strani JAK (2012: XX);
– število vseh prevodov v nemščino (do 2013: 582; do 2017: 1000);
– število izdanih del slovenskih avtorjev pri uglednih nemških založbah;
– obsežnejša promocija turizma in slovenskega gospodarstva.

Ali se samo meni zdi, da bodo spet avtorji tisti člen verige, ki bodo potisnjeni v ozadje? In ali se samo meni zdi, da je nov program preohlapen, vsak lahko še dodatno manevrira po svoje? In da to pomeni še ogromno brezveznih plačljivih sej in sestankov?