na razgovoru ni dovoljeno vprašati …?

1 manjkajoči delavec seveda ne pomeni veliko – ali pa tudi. Ker pri nas je delo tako, da vsak delavec naredi svoj izdelek (je delo precej kreativne narave in se izdelkov ne da delit, ni štancanje). Če enega ni, mora njegovo delo prevzeti drug, to še nekako gre. Tri do pet manjkajočih je pa že velik problem. In ja, se tudi to dogaja. So ženske z otroki, ki so bile v enem mesecu prisotne po dva, tri delovne dni. Tudi minute nadure ne bi naredila pa gre sicer vedno pred tretjo domov.
Ena ima doma ima sicer dedca, a on revež tistih otrok ne more spedenat. Je stalno ona na bolniški. Sicer ji je hvalabogu kapnilo, da tako ne gre in je sama dala odpoved. A niso vse take.

Projekti pa NE MOREJO zamujat. Enostavno ne morejo. Ne bom razlagala, kaj delamo, ker bo sicer takoj jasno, kdo smo, ampak NE MOREJO, NE SMEJO. Na datum MORA biti narejeno, ni izjem.

Ampak verjamem, da si v svojih popolnih svetovih takih zagat sploh ne morete predstavljati. Za vas so vsi delodajalci kapitalistične svinje, ki samo izkoriščajo. Ne rečem, da takih ni, a brezu skrbi, drage dame, so tudi lenuharski izkoriščevalski delavci, pa še kako!

Seveda takih reči ne bi smela spraševati. To naj bi to vodilo za naslednjič.

Pomisli, da ima punca vso pravico, da vas prijavi!

Lepo sem napisala, da pri nas celo velja to, da tisti, ki ima otroke, bo lahko celo bolj vestno opravljal delo, ker taki nujno potrebujejo službo za preživetje. Imamo pa tudi dva moška, en pod 30, en krepko čez, oba samska, ki sta vesta in marljiva. In oba sem zaposlila jaz.

Imam enega majhnega otroka. Ko sem prišla na razgovor, so me tudi vprašali, ali jih imam in sem mirne duše povedala, da ja, enega. Pa so me vseeno zaposlili. Si misliš???

Manjkam ne dosti, ker ponavadi vzame mož bolniško, ker lahko dela tudi od doma.

Happy now?

Prav lepo se vidi, kdo je bil kdaj v vlogi delodajalca, ali premore kanček pameti in se lahko postavi tudi v kožo nasprotne strani.

Ne, ti enostavno ne razumeš!!
Tukaj ne gre za postavljanje v kožu drugega, tukaj gre za upoštevanje zakonov! Po zakonu tega ne smeš vprašati in čudno, da tega kadrovnica ne ve.

Ne, ti enostavno ne razumeš!!
Tukaj ne gre za postavljanje v kožu drugega, tukaj gre za upoštevanje zakonov! Po zakonu tega ne smeš vprašati in čudno, da tega kadrovnica ne ve.[/quote]

Uradno nisem kadrovnica, sem to že povedala. Sedaj tudi vem, kaj po zakonu se sme ali ne sme vprašati. Pač vsak dan zvem nekaj novega.

Jaz sem še zmeraj delavec, nisem delodajalec, ampak ko berem zakone, vidim, da smo pošteno zaščiteni. V primerjavi z drugimi državami, smo delavci zaščiteni kot kočevski medvedje, in včasih imam občutek, da nekateri to redno izkoriščajo.

Ne, ti enostavno ne razumeš!!
Tukaj ne gre za postavljanje v kožu drugega, tukaj gre za upoštevanje zakonov! Po zakonu tega ne smeš vprašati in čudno, da tega kadrovnica ne ve.[/quote]

Zdaj pa jaz ne razumem ali ste res take butare ali se samo delate da ste.
Ne vem v kakšnih službah ste, ampak veš draga moja, v manjših firmah si lahko vse: od snažilke, pa do kadrovnice. Ja tako je. Če si privatnik nisi tudi apriori bogat. Nisi apriori izkoriščevalski. Je pač treba gledati na denar. Ko se zalomi v privat podjetju, se potopis, ti in tvoji zaposleni. Ko se zalomi v JU ali velikih podjetjih, pomaga država. Noben se prav nič ne sekira in vsi lepo mirno živijo naprej.
Torej nehajte jo napadati da bi morala to kadrovnica vedeti. Predpostavljam da ženska dela v pisarni. VSE. Od naročil, dobavnic, faktur, po možnosti še računovodstav, raznega poročanja BS in drugim ustanovam, pa še ljudi sprejema za novo delovno mesto. Veš, v tako majhnem podjetju ki mogoče dvakrat letno zaposli novega sodelavca, si pač ne moreš privoščiti kadrovskega oddelka. Ne gre. Kaj pa bi počel tak človek cel dan?
Matr sem besna, ko ste ene tako zaplankane. Zakon, zakon, zakon…kje pa je zakon, ko delavec vleče bolniško in se izležava na morju, pa skače po šopingu…, kje pa je zakon ko redno zamuja v službo, kje pa je zakon ko svojega dela ne opravlja tako kot bi ga moral…ja, ja boste rekle in spet povlekle na plan zakone in akte…ampak veste v reali je vse mnogo mnogo drugače.

Carla, me veseli, da obstajajo tudi razumni ljudje, kot si ti. Kar se mojega dela tiče, imaš prav – delam vsa administrativna dela, razen računovodstva (obračun plač, oddajanja REK obrazcev, knjiženje) in čistilke.

Nočem žaliti nobenega, a po nekaterih odgovorih je res možno sklepati, da vas večina dela v državnih službah, kjer imate zagotovoljeno mesto, ne glede na to, ali vam gre dobro ali slabo (no, v državni službi ne more iti slabo, ker nimate nobenih norm, ne ustvrjate dobička, plačo pa imate vsak mesec, ne glede na vse).

Če je tako zelo vzkipela bodo s to žensko same težave … saj bi lahko povedala svoje mnenje na primeren način. Meni se zdi preveč predrzna za prvi razgovor za službo.

Nisem prebrala vsega kar so druge napisale, ampak seveda so otroci, zakonski stan itd…. stvari, ki je ne bi smela vprašati in tega bi se morala kot delodajalka zavedati, ne pa da je na koncu kandidatka izpadla “nerodno”. Še dobro, da nisem bila to jaz, bi ti kar napisala plačilni nalog. Res!

Tega se ne sprašuje! Oz. natančneje – ne sme vprašati. Poglej ZDR kaj se lahko vpraša.

Da pa ima to kdo napisano na kakšnih obrazcih – si bo pa sodbo sodil sam – prekršek po ZDR.

p.s. Me kar ujezi, da v državni upravi ni norm oz. nekih okvirov, kaj naj bo na mesec narejeno, da lahko delamo po par ur in gremo domov…?? No, eni jih res nimajo, eni pa jih imajo.

Ne, ti enostavno ne razumeš!!
Tukaj ne gre za postavljanje v kožu drugega, tukaj gre za upoštevanje zakonov! Po zakonu tega ne smeš vprašati in čudno, da tega kadrovnica ne ve.[/quote]

Zdaj pa jaz ne razumem ali ste res take butare ali se samo delate da ste.
Ne vem v kakšnih službah ste, ampak veš draga moja, v manjših firmah si lahko vse: od snažilke, pa do kadrovnice. Ja tako je. Če si privatnik nisi tudi apriori bogat. Nisi apriori izkoriščevalski. Je pač treba gledati na denar. Ko se zalomi v privat podjetju, se potopis, ti in tvoji zaposleni. Ko se zalomi v JU ali velikih podjetjih, pomaga država. Noben se prav nič ne sekira in vsi lepo mirno živijo naprej.
Torej nehajte jo napadati da bi morala to kadrovnica vedeti. Predpostavljam da ženska dela v pisarni. VSE. Od naročil, dobavnic, faktur, po možnosti še računovodstav, raznega poročanja BS in drugim ustanovam, pa še ljudi sprejema za novo delovno mesto. Veš, v tako majhnem podjetju ki mogoče dvakrat letno zaposli novega sodelavca, si pač ne moreš privoščiti kadrovskega oddelka. Ne gre. Kaj pa bi počel tak človek cel dan?
Matr sem besna, ko ste ene tako zaplankane. Zakon, zakon, zakon…kje pa je zakon, ko delavec vleče bolniško in se izležava na morju, pa skače po šopingu…, kje pa je zakon ko redno zamuja v službo, kje pa je zakon ko svojega dela ne opravlja tako kot bi ga moral…ja, ja boste rekle in spet povlekle na plan zakone in akte…ampak veste v reali je vse mnogo mnogo drugače.[/quote]

Carla,se absolutno strinjam s teboj.
Tudi sama delam v manjšem podjetju,kjer sem v več funkcijah in kjer se odsotnost enega pozna pri obremenitvi ostalih.Smo pa zelo dobro plačani in imamo možnost izbire:sprejmi ali pusti.

“Kadrovnica”-kot je bilo že nekajkrat zgoraj napisano:take osebe ne zaposli in vsakogar,ki znori ob “prepovedanih” vprašanjih se izogni.Dost je,da enega takega “sindikalista” zaposliš in ti poruši celo firmo…pa zakoni in členi gor ali dol.

Mene so na razgovoru vprašali po politični opciji, in sem se nasmejala in odgovorila, da je dovolj en telefonski klic, da se to zve, ampak da jaz sama na to vprašanje ne bom odgovorila. In niso več silili vame. Sem preprosto zavrnila vprašanje.

Lahko pa, da ima punca slabe izkušnje. Ker kakršen je trg dela danes, za mlade diplomante, se je težko prebiti, in če nekdo daljše obdobje išče je obupan in seveda na takšna vprašanja odreagira burno. Jaz ne poznam njenega ozadja.

Za malo izobrazbe se da dobiti danes službo skoraj takoj , medtem ko je za mnoge mlade z izobrazbo slika povsem drugačna.

Na tem forumu so punce, ki delajo z 7. stopnjo v proizvodnji in v supermarketih za blagajno.

kklara se popolnoma strinjam

Torej, kot lastnica podjetja ne smem vprašati, če ima kandidat/ka otroke? Ja, kako bom pa potem vedela, kako jo prijaviti, oz njene otroke prijaviti v zavarovanje ipd? Dajte no nehat, a je to, če imaš/nimaš otrok osebna skrivnost? Kje pa živite, oz, v katerem socialističnem času?

To boš izvedela, ko boste urejali papirje, drugače pa že navedi v pogojih, koga pač ne boste zaposlovali, če je diskriminacija prepovedana.
Je žalostno, če delodajalci ne znate razlikovati, kaj je privat življenje, kaj pa službeno. In te zanima, kako bo otroke porihtal nehdo, namesto, kako bo opravljal svoje delo. Otroci niso pogoj, da kdo ne bi bil odsoten v službi ali da bi bilo to določilo, kako bo opravljal svoje delo. V končni fazi tudi očetje vzemajo očetovski dopust, pa morda moške ne sprašujete, če bo kaj odsoten, ker bo imel otroke. V nasprotnem pa podajte pobude, da se spremenijo zakoni, npr. vsaj ZDR, če bi bili radi do potankosti seznanjeni s tistim, ki ga bi morda zaposlili. In bili ponosni nanj, ko bo odlično opravljal svoje delo.

Le kaj bi nekateri sploh v službi, tudi kot delodajalci delali ali kako bi zmogli opravljati svoje delo, če ne bi vedeli vseh tistih informacij, ki jih prenašajo branjevke na trgu. Da bo zato neko podjetje odlično stalo.

Vsekakor je priporočljivo, da je sam delodajalec seznanjen s stvarmi, ki mu narekujejo, kaj sme početi ter česar ne. In če delodajalec ne pozna osnov, je v osnovi slab delodajalec. So dolžnosti ter pravice, ki veljajo za obe pogodbeni podpisnici. Je že tako preveč zgodb o izkoriščanju delavcev, ker imate nekateri delodajalci pravial, ki ste si jih sami izmislili.

Otrok v zavarovanje ze kar precej casa NE prijavlja vec delodajalec in tudi za olajsave zaradi dohodnine delavec ni dolzan sporociti stevila otrok.