na razgovoru ni dovoljeno vprašati …?
Kadrovstvo je le majhen del mojih opravil, v bistvu sem to še najmanj. Veš, podjetje, ki ima zaposlenih 20 šoferjev in 5 ostalih ljudi, si ne more privoščiti imeti nekoga, ki bo samo kadroval in zaposlil eno osebo na pol leta.
Sploh ne vem, zakaj se zagovarjam, ker nimaš pojma o mojem delu. Upam za tvojega delodajalca, da opravljaš ti tako zvesto svoje delo, kot ga jaz.
Ja in kaj je tako grozno če se vpraša ali imaš otroke? Kriminal, res. Pa saj niste resne. Dobro da živite v Slo, saj kje drugje ne bi niti pod razno našle službe.
Me prav zanima, če bi imele lastno podjetje, če bi potem še tako kokodajsale. Ja nujno rabiš novega delavca, ga zaposliš, potem gre pa ženska drugi mesec v bolniško ker je noseča. Res fino, a ne? To očitno vam ni problem. Ker se več ali manj pasete na JU in vas vse prav en klinc briga. Važno je da imate dopust, regres, povrnjene stroške za delo, pa en dan dopusta za vaše sončke …to ste fajn, res.
Res je, da so nekateri delodajalci pasji in na razgovorih sprašujejo vse mogoče stvari, a tudi meni se to vprašanje ne zdi nič sporno. Mogoče tako razmišljam, ker imam tudi sama S.P. in vem, kako je težko dobiti človeka, ki hoče pošteno delati za pošteno plačilo. Včasih se mi že zdi, da so delavci preveč zaščiteni in nekateri to pridno izkoriščajo.
Hvala bogu da si jo vprašala. Tudi če se naj ne bi po zakonu smelo vprašati, bi bil kandidatkin odgovor lahko v stilu: Tega vprašanja nisem pričakovala, vendar pa vam lahko odgovorim, da imam enega otroka, varstvo imam preskrbljeno. Sami veste da se bolniški sem in tja ne da izognit, ker bolezen ne izbira ure in dneva.
Njen izbruh pa kaže na njeno konfliktnost in netoleranco. Taka je tudi v vseh drugih situacijah, ki ji niso pisane na kožo, verjemi. Jaz je nikoli ne bi zaposlila, ni variante. Taki imajo naštudirane svoje pravice v nulo, imajo pa eno pomankljivost: ne poznajo svojih dolžnosti.
Izberi drugega kandidata in si bodi hvaležna, da si ji postavila to vprašanje.
evo, končno ena pametna. tudi meni se ne zdi nič takšnega. če me hoče nekdo hoče zaposliti, mislim da mora vedeti, da bom šla včasih na bolniško zaradi tega, pa da ne bom delala vsak dan nadur. a ni logično??? ko sem šla sama na razgovor so me to vprašali, lepo sem povedala, da imam dva otroka in službo sem vseeno dobila. tako da niso vsi delodajalci isti.
Mene so že spraševali:
– kakšen je moj priimek? (je na ić)
– od kod prihajata moja starša? (iz BIH)
– ali živita v Sloveniji? (ja)
– kako dolgo živita v Sloveniji? (33/35 let)
– ali imata državlajnstvo (ja, imata)
– kje sta zaposlena (???)
Po zadnjem vprašanju sem dobesedno znorela in vprašala kdo se poteguje za službo. Moja starša ali jaz? Službe seveda nisem dobila sem pa resno razmišljala, da podjetje prijavim pristojnim inšpekcijam. Tega nisem storila za kar mi je danes malce žal. Po tej izkušnji sem se pripravila za podobna vprašanja.
To sem doživela 2x. V drugem podjetju so bili malce bolj prefrigani, a v bistvu so me spraševali isto. Firma ima sedež v manjšem kraju, kjer ni priseljencev iz bivših republik Jugoslavije oziroma jih je zelo malo. Podružnico je odpirala v mojem domačem kraju, kjer je velik % priseljencev. Razgovor je tekel v glavnem o priseljencih in potomcih, njihovem/našem življenju in kupni moči. Tip si je naredil zastojn raziskavo. Ugibate pa lahko ali sem službo dobila.
Me prav zanima, koliko razgovorov za službo si ti dala skozi – na drugi strani, na strani iskalca.
Tudi o delodajalcu, ki zna na pamet samo svoje pravice, pravice iskalca se mu zdijo pa nekaj neobveznega za naučit se na pamet pred razgovori, se da kar hitro pridobiti mnenje, koliko bo fer v prihodnosti. Pustimo to, da kršiš zakon, nisi ne prva ne zadnja, fascinira me to, da ti zakon, kjer so omenjene kakšne tuje pravice, tako dol visi, da ga tudi odpreš ne. Sijajno, res.
Sedaj pa samo moli, da ta razburjena iskalka dela ni bila inšpektorica v preobleki, ker ne bi bili prvi, ki bi dobili prav lepo kazen na sedež podjetja.
Glede na to, da to, ali ima kdo otroke ali ne, lahko bistveno vpliva na delovni proces (ni nadur, bolniške ipd.), se mi to vprašanje – zakon gor ali dol – zdi čisto upravičeno.
Jaz sicer ne kadrujem, so pa mene vprašali, kako je z mojim družinskim statusom.
In v našem podjetju, kjer je proizvodnja in roki, ki se jih NIKAKOR ne sme zamudit (ni variante, pa če se dela 24 ur na dan), si žensk, ki bodo redno na bolniški zaradi otrok ali pa niti minute nadure ne bodo hotele narediti, enostavno ne moremo privoščit.
In to bi drage mamice pač lahko tudi razumele, da se svet ne vrti okrog vaših velecenjenih prestolonaslednikov.
Seveda ne rečem, da ni delodajalcev, ki grejo čez mejo, a ni vse za posploševat – in glede na to, kako se matere usajajo za svoje pravice za vsako figo, bi lahko tudi razumele, da imajo tudi DOLŽNOSTI. Nato pa nekatere zelo hitro pozabijo.
Res je, tudi mi radi vemo, koga zapolsimo in kaj lahko pričakujemo od novozaposlenega. Najbolj ne fer se mi zdi, da se ženske, ki so že noseče potegujejo za službo, so izbrane, potem pa čez da meseca, potem ko misliš, da je vpeljana, prijavi, da je noseča in da gre zdaj na bolniško. Spet si na začetku, spet moraš med množico iskati nadomestnega kandidata, spet moraš vpeljevati novega, in tako v resnici trpi delovni proces in je slaba volja tudi pri drugih zaposlenih. Tako, da jaz hočem vedeti ali kandidat ima otroke, ali jih misli imeti, in ostale stvari, tako, da vsaj približno vem, kaj lahko pričakujem.
In ja, danes je na trgu dela ponudba velika in nihče me ne more prisiliti, da vzamem v službo tistega, ki ga nočem, ker je podjetje moje.! Izbira je, hvala bogu, moja.
HMH, glede na to, da je treba dobre delavce iskati z lučjo in povečevalom, garantiram, da bi se firme za vsakega dobrega steple. Imam veliko izkušenj na tem področju.
Če pa v pisarno stopi človek…, mu ponudiš stol, se vsede, se mu predstaviš, on pa na pol pove svoje ime, …potem pa začne: veste jaz ne bi delal popoldne, pa vikende tudi ne, pa zanima me kako je pri vas z dopusti, pa če je regres izplačan pred 1.junijem, nadur ne bi delal…
Ma dejte no, saj vse mine, pa če ima otroke al pa ne. Ta zakon o ilegalnih vprašanjih je pisal ali pisala neka radnica (ali več njih) ki nima nikakršnih izkušenj v gospodarstvu amapak že celo življenje greje svoj JU stol, kjer je zaščitena kot polarni medved.
Sicer pa takole. Vsem ki greste na ragovore. Prva stvar: ko se rokujete, trdno stisnite roko (ne pa kot da vam kdo da v roko drek), glasno povejte svoje ime. Jasno in glasno (pa prijaznosti naj ne manjka) povejte NAJPREJ v čem ste dobri.Obvladam svoje delo, z lahkoto se naučim novosti, itd… (imam tudi otroke, vendar imam varstvo zagotvovljeno.Trudil/a se bom da bom svoje delo dobro opravljal…, tudi kakšna nadura ne bo problem, no tudi vi boste zato upam razumeli mene, ko bo potrebno na bolniško…)
Verjemite mi, da bo delodajalec zadovoljen. Lahko imate nič ali pa pet otrok. To ne bo problem, če boste to na lep in primeren način podkrepili z besedami.
Ženska ki znori ob takem vprašanju, pa je takoj neprimerna kandidatka. Ne zna z ljudmi, svojega problema ne zna argumentirati, ampak z dretjem in jezo uveljavlja svojo pravico. NO way, pri meni ne bi šlo čez.
Jaz tudi mislim, da to ni stvari razgovora za službo. Med mojimi porodniškami so raje zaposlovali samske moške, pa so se izkazali za manj resne, zelo neodgovorne. Tako da je to dvorezen nož.
Podjetja , ki rabijo samo neuničljive delavce imajo napihnjene šefe, ki ne vedo, kaj je življenje, bolezen,smrt.
draga moja, v tvojem podjetju je glavno vodilo dobiček. In ti si samo kmet na šahovnici, nič, delovna sila, ki jo je potrebno izžeti. Do konca in še bolj.
Vsak odrasel normalno razmišljajoč človek ve, da so v življenju tudi bolezni, nepredvidene odsotnosti, izobraževanja delavca (ampak to je za ozkoriščevalskega kapitalista najbrž nepotreben strošek)…
in če svojo proizvodnjo planira na 100% prisotnosti in mu samo 1 manjkajoč delavec pomeni ustavitev proizvodnje, potem naj gre po mojem mnenju tak “kapitalist” v K***** s svojim kadrovanjem.
Forum je zaprt za komentiranje.