Najdi forum

Splash Forum Starševski čvek Na pomoč – velika psihična stiska – brez apetita?

Na pomoč – velika psihična stiska – brez apetita?

Moj fant (star 25 let) se je pred 15 dnevi psihično povsem sesul, komaj je govoril, v tistem trenutku ni videl izhoda.
Od takrat opažam, da ima zmanjšan apetit. Spremenil je vedenje. Od zelo dobrovoljne osebe, v osebo, ki ji ni do ničesar.  Zdaj je postopoma prišel k sebi in gre z družbo tudi ven. Je boljše volje, a apetit ostaja zmanjšan.

Energijo ima – ni utrujen, gre tudi z družbo ven, a njegov apetita ni takšen kot včasih. Njegovo razpoloženje niha. Bi me moralo skrbeti zaradi zmanjšanega apetita? Koliko časa lahko to traja?

 

Pri meni je trajalo kar 6 mesecev. Ko gledam fotografije od takrat, sem bila kot okostnjak.

Grozljivo.  Še malo, pa bi shirala.

Potem se točno spomnim dne,  ko sem začutila, da je hrana dobra. Prvič po pol leta.

Prav spomnim se, da so mi na mizo postavili krožnik s polnjenimi paradižniki.

Tisti dan sem začela jesti s slastjo in sem se počasi okrepila.

Ah, mi smo stradali, ko so nam smrdljivi komunisti ukradli dom. Potem smo stradali z rakom. Potem smo stradali, ko nam je odvetniček, ki je zdaj Vrhovni sodniček zloćinske Slavije. Smešni in butasti ste. Znate samo krast, pobijat, preimenovat in balkanoruso tujce poseljevat. Nič ti ne bo. Če ne ješ 14 dni nič, s tem da si že prej stradal cca 8 mesecev, se ti oči začnejo izklaplat, nasikan si, če te kdo kaj vpraša in na daleč slišiš. Mišice tako bolijo, kot bi ti jih kdo trgal ali jedel na živo, ko se premakneš, želodca ne čutiš več. Dolgoročno ni dobro za zdravje, ampak hey važno, da govorimo umetni jezik “slovenšćino” in da st eupravičeni prasci kvazislavski 😉

Odgovor na objavo uporabnika
izstadana, 29.08.2025 ob 17:21

Pri meni je trajalo kar 6 mesecev. Ko gledam fotografije od takrat, sem bila kot okostnjak.

Grozljivo.  Še malo, pa bi shirala.

Potem se točno spomnim dne,  ko sem začutila, da je hrana dobra. Prvič po pol leta.

Prav spomnim se, da so mi na mizo postavili krožnik s polnjenimi paradižniki.

Tisti dan sem začela jesti s slastjo in sem se počasi okrepila.

Si bila podobnih let in v psihični stiski? Nisi imela apetita?

Najprej vprasanje kaj je razlog za tako stanje. Je vzrok razresen ali se ne? Ponoci spi? Bodite mu v oporo. Na j ne bo sam. Naj gre do splosnega zdravnika . Premslo vem da bi ti lahko vec svetovsla

Ima teźavo. Ne sorašuj nas, posveti se njenu s komunikacijo. Ce se ti ne odpre, tudi z našimi odgovori ne boš rešila. Ne smeš siliti, pritiskati. Ce ti zaupa, bo ppvedal sčasoma. Pp posluhu, ko boš znala kaj vorasati alo svetovati kar tako. Ali dati občutek, da si njegova opora Če ti ne, se loh pa na glavo postaviš.

Odgovor na objavo uporabnika
Ha, 29.08.2025 ob 18:44

Najprej vprasanje kaj je razlog za tako stanje. Je vzrok razresen ali se ne? Ponoci spi? Bodite mu v oporo. Na j ne bo sam. Naj gre do splosnega zdravnika . Premslo vem da bi ti lahko vec svetovsla

Doživel je en čustveni/psihični  šok/stres, o katerem ne želi govoriti. Ta zadeva se vleče, ni razrešena. Energijo ima, ven gre, ker ne želi biti “zaprt notri”, na momente je zelo dobre volje, potem pa spet zapade v “svoj svet”. Znakov utrujenosti ne kaže, samo manjši apetit, ki se je začel zmanjševati od usodnega dne, ko se je popolnoma zlomil dalje.

Ne razumem, energijo ima, apetit pa je manjši (ni čisto brez).

Bistvo :

ali se zaradi čustvene stiske lahko ful zmanjša apetit in to traja že 2 tedna.

Ne razumem, da ima energijo ds gre ven in je na momente spet normalen – a apetit je zmanjšan.

Kako je to mogoče? Ponavadi je tako, da tisti,  nimajo tudi apetita – tudi energije nimajo. Fant jo pa ima.
Zakaj mu psihična sesutost jemlje apetit, ne pa energije na splošno?

Tega ne razumem!

 

Odgovor na objavo uporabnika
na pomoč222, 29.08.2025 ob 18:35

Si bila podobnih let in v psihični stiski? Nisi imela apetita?

3 leta več sem imela in doživela sem čustveni pretres in hudo stisko.

Pri njem bo hitreje bolje, saj jaz prva 2 meseca niti med ljudi nisem šla.

 

Ja, nobenega apetita nisem imela. To sem ti pozabila napisati.

Celo nobenega okusa, ko sem se nekaj silila jesti.

ga boš morala malo podojit. Zjutraj in zvečer.

Še vedno je pod hudim stresom. Telo je tako narejeno, da pod stresom težko prebavlja.

Odgovor na objavo uporabnika
na pomoč222, 29.08.2025 ob 19:29

Doživel je en čustveni/psihični  šok/stres, o katerem ne želi govoriti. Ta zadeva se vleče, ni razrešena. Energijo ima, ven gre, ker ne želi biti “zaprt notri”, na momente je zelo dobre volje, potem pa spet zapade v “svoj svet”. Znakov utrujenosti ne kaže, samo manjši apetit, ki se je začel zmanjševati od usodnega dne, ko se je popolnoma zlomil dalje.

Ne razumem, energijo ima, apetit pa je manjši (ni čisto brez).

 

Ce je res dozivel orng stres, bo trajalo kar en cas, da se uredi, po takem pretresu verjetno nekaj mesecev, pa tudi 1 leto ali vec ni nic nenavadnega.

Predvidevam, da nekaj le poje, torej nekaj energije dobi, nekaj trosi rezerve in predvsem voljo, da zivi, kar ga zene naprej.

Pretresa pa se ni predelal, torej ne more biti ok, zeli ziveri mormalno, ima voljo do normalnega zivljenja, a custveno je se vedno ranjen, zato spremembe razpolozenja in manjsi apetit, to bo se trajalo kar en cas, vmes boljsi in slabsi dnevi, pac rana se mora zacelit in to traja.

Ne pricakuj, da bo v dveh tednih enak kot prej!

Po mocnih pretresih se clovek za vedno spremeni!

Jej sladoled, če drugo ne gre. Banana smutije.

Nekaj se je zgodilo,nekaj ti prikriva,v strahu je.Za ven ima energijo da se odmisli bolečin,razmišljanja.

Kako je s spolnostjo? Mu stoji?

Odgovor na objavo uporabnika
izstradana, 29.08.2025 ob 19:52

Ja, nobenega apetita nisem imela. To sem ti pozabila napisati.

Celo nobenega okusa, ko sem se nekaj silila jesti.

Dva meseca si bila samo notri – doma? Brez apetita?

Kako si se izvlekla? Sama? Je čas naredil svoje? Hvala.

Odgovor na objavo uporabnika
bo trajalo, 30.08.2025 ob 00:38

 

Ce je res dozivel orng stres, bo trajalo kar en cas, da se uredi, po takem pretresu verjetno nekaj mesecev, pa tudi 1 leto ali vec ni nic nenavadnega.

Predvidevam, da nekaj le poje, torej nekaj energije dobi, nekaj trosi rezerve in predvsem voljo, da zivi, kar ga zene naprej.

Pretresa pa se ni predelal, torej ne more biti ok, zeli ziveri mormalno, ima voljo do normalnega zivljenja, a custveno je se vedno ranjen, zato spremembe razpolozenja in manjsi apetit, to bo se trajalo kar en cas, vmes boljsi in slabsi dnevi, pac rana se mora zacelit in to traja.

Ne pricakuj, da bo v dveh tednih enak kot prej!

Po mocnih pretresih se clovek za vedno spremeni!

Seveda nekaj poje, ampak količinsko manj. Je pa bil en dan tako sesut, da ni mogel niti govoriti in ni videl izhoda. Včasih je jedel redno in res kvalitetno, saj je športnik, zdaj pa je vse “padlo dol”.

Nima več reda pri hrani, ki ga je prej imel.

Ob bolezni otroka sem se do dna sesula.

Poiskala sem strokovno pomoč in sem se počasi in lepo sestavila nazaj!

Saj res. Fukata kaj?

Odgovor na objavo uporabnika
Vedrina, 30.08.2025 ob 11:21

Saj res. Fukata kaj?

Zakaj je potrebno norčevanje?

 

Odgovor na objavo uporabnika
na pomoč222, 30.08.2025 ob 09:21

Dva meseca si bila samo notri – doma? Brez apetita?

Kako si se izvlekla? Sama? Je čas naredil svoje? Hvala.

Glasbo sem poslušala, ogromno čustvene, nežne glasbe, ki me je spravila do joka.

In potem sem se izjokala.  Jok je bil krčevit in odrešujoč.

Nekaj tednov celo energije za branje knjig nisem imela. Tudi dojela nisem ničesar, ko sem skušala prebrati eno stran. Potem sem počasi začela brati.

Ponoči, ko je bilo najhuje, sem sedla v avto in se vozila po  prazni pokrajini. Do jutra včasih.

Vse stranske in gozdne ceste v polmeru 30 kilometrov imam  v malem prstu zdaj.

Čas  je počasi otopil ostre robove bolečine…

Treba se je bilo pritajiti potrpeti in vztrajati v pričakovanju svita.

 

Odgovor na objavo uporabnika
na pomoč222, 30.08.2025 ob 09:25

Seveda nekaj poje, ampak količinsko manj. Je pa bil en dan tako sesut, da ni mogel niti govoriti in ni videl izhoda. Včasih je jedel redno in res kvalitetno, saj je športnik, zdaj pa je vse “padlo dol”.

Nima več reda pri hrani, ki ga je prej imel.

Nehaj pricakovati, da bo v dveh tednih ok!

Kaj s tabo ni v redu?

Odgovor na objavo uporabnika
izstradana, 30.08.2025 ob 12:50

Glasbo sem poslušala, ogromno čustvene, nežne glasbe, ki me je spravila do joka.

In potem sem se izjokala.  Jok je bil krčevit in odrešujoč.

Nekaj tednov celo energije za branje knjig nisem imela. Tudi dojela nisem ničesar, ko sem skušala prebrati eno stran. Potem sem počasi začela brati.

Ponoči, ko je bilo najhuje, sem sedla v avto in se vozila po  prazni pokrajini. Do jutra včasih.

Vse stranske in gozdne ceste v polmeru 30 kilometrov imam  v malem prstu zdaj.

Čas  je počasi otopil ostre robove bolečine…

Treba se je bilo pritajiti potrpeti in vztrajati v pričakovanju svita.

 

Blagor tebi ko si lahko jokalaz  Ko sem jaz v krču ali stresu ne morem jokati, gledam samo v prazno. Vse me tišči, a solze ne pridejo na oči. Sem čisto zakrčena. Mogoče bi tudi meni pomagala nežna glasba, da gre ven vsa moja nakopičena bolečina …

To, da manj jé, ni sporno (itak jemo mnogo preveč), bolj je slabo neredno prehranjevanje z nekvalitetno hrano, junk food in predelano ipd.

Vse to so znaki, da se ‘mu je zgodilo’ nekaj, kar je zelo postavilo pod vprašaj vse njegove dosedanje vrednote, prepričanja, stališča, definicijo užitka, uspeha, ljubezni, sreče. Zato vprašanje o njegovi spolni slí in vajinem intimnem življenju ni bilo nevmesno, temveč eno pomembnejših, saj konec koncev gobori o odnosu ali spremembi odnosa do tebe, avtorica. 

 

Forum je zaprt za komentiranje.

New Report

Close