na pomoč – kaj smo kuhali na srečanju?
No, tako, počasi se spravljam pisat, kaj vse ste (smo) počeli na srečanju, kdo je kuhal kaj itd. (in to za OID in za forum).
Ker ne vem čisto natančno, katere dobrote so nastajale na štedilnikih in v pečici (ker sem visela v najbolj pravljičnem kotičku, tam med hiškami in vitezi in kraljičnami …), mi pomagajte, prosim.
na moj mejl tina.mal@prdr.com mi sporočite – kaj je kdo pripravil in prinesel se seboj in kaj je kdo kuhal + še recepte, če jih niste že dali v bazo :), če pa ste pa samo natančen naslov, pod katerim je recept mogoče najti v bazi.
Hvaaaaalaaaaa!
Tina
Hej!
Ce bi vpisovali po abecednem redu, bi morala biti prva Avena( slovensko rz-
zelo simpaticno):) Fiocchi d’ avena Ovseni kosmici :)))
Pod B Babi s sestro
Prinesla sem ze doma skuhano ( ker se mora dolgo kuhati); pravi istrski bobici. Enoloncnica, ki se je z zlico.
Na kvizu Male sive celice je decek iz Kopra odgovoril na vprasanje tako:
Kako imenujemo jed, kjer se v loncu kuha vec stvari in potem jemo z zlico?
To je enolicna jed. Saj je imel v bistvu prav:))) Na nesreco ni bilo upostevano in so zaradi tega zgubili:(
V loncu se je kuhalo:
mlecna mlada koruza, luscen mlad fizol ( oboje zamrznila ze poleti),malo rdece lece, malo zelene lece( tega v originalnem istrskem receptu ni – ni pa skodilo), narezan por, korencek, krompir( bloski- moj najboljsi), pelat ali dva,
listi zelene. Zabeljeno od samega zacetka s tacom ( drobno sesekljana kraska panceta z veliko petersilja in cesna). Light varianta bi bila olivno olje.
Ko je vse kuhano( dolgo), v posodi zmeckas krompir, da se minestrca zgosti.
Klobase kozarice( s stresico) ali po domace krodegini, ker kozi recejo Italijani “crodega” ( c beri k). Kuhane v malo vode, nato se malo popecene na drobno sesekljanem cesnu in zalite z rdecim vinom( tokrat s cvickom, ker ni bilo refoska) Taka dobra omakca. Bilo jih je za vzorec:(
Sestra je na licu mesta spekla ( s pomocjo forumovk) Pogaco s popecenim sladkim janezem ali koromacem. Testo ugnetla ze doma, nato je Tajc se pridno valjala in zlagala( saj veste, kako gre z listnatim testom.Druge so prazile koromac. nato zlozili v pekacek.
No, sladico sem tudi prinesla. Ker je bilo vasih slastnih sladic ze toooliko, sem jo podarila Danici za ves njen trud in vec kot prijaznost:)))
Sladico sem mislila speci sama, ampak se dva dni nisem najbolje pocutila in se bala, da bom virozna in srecanje zamudila.Zelela sem nekaj tipicno trzaskega.
To je ” preznic”, ki sem ga ze veckrat naredila. Ampak zaradi zgoraj omenjenega sem skocila v Trst v znano slascicarno Ulcigrai.Dnevno svez preznic – zapakiran v lepi skatli, na kateri so naslikane vse sestavine.
Zakaj preznic? Ko je v Trst prisla na obisk ( Miramar) slavna Sissi ( zena Franca Jozefa), so se vsi hoteli izkazati in slascicar je s tem kolacem dobil njeno prvo nagrado.
Pomeni princesina nagrada. Ker ne znam nemsko, je napisano nekako tako:
princesse praisse ( Danica ima se skatlo) in vrli Trzacani so spremenili in skrajsali v preznic.
masleno kvaseno listnato testo, v katerem se skrivajo: orehi, lesniki, pinjole,suhe fige, rozine…Namoceno cez noc v rumu. Vse zavito in oblikovano v polza.
Tocen recept najdete v knjigi Felicite Kalinsek. Lahko ga pa bom tudi napisala. Zdaj me pa zanima, ali je doma pecen boljsi ali ta kupljeni.
Bo Danica povedala, ce ji je bil vsec:)))
Ce gre kdaj kaj narobe, imamo se vedno slascicarne in ni, da bi se clovek sekiral:)
Za otroke sem poskrbela za sveze girice; svak se je pa opravicil, ker ni dobil niti enega svezega incuna za slovenski susi!!!
S sestro sva prinesli se nasmeh in veselje ob misli, da vas bova spet srecali.
Tokrat sem bila na srecanju nekoliko lena! Bom drugic bolj zavihala rokave.
Lep pozdrav z deeezeevne obale
Babi s sestro ( ki je se vedno 11 let mlajsa) :))))))))))))))))
babi, preznic je najljubša sladica, ki mi jo lahko moja taščica speče! Saj veš, mi, ko imamo italijanske priženjene korenine 🙂
a nisem zalaufala daleč – s prekmurskih ravnin v kotlino pod gradom, kjer srečam in poročim četrt italijana in osmino francoza, katerega mamina kuhinja diši po Trstu, in se preselim med dolenjske gričke :))))
za girice pa se ti sine z morjem žepov zahvaljuje
T.
He, he Babi! Nisem vedela, da avena pomeni rž. V mojem primeru je to samo okrog obrnjeno ime, pa A dodan. Tako so me včasih za hec klicali doma in tako je ostalo.
Če pa začnemo pri A: s seboj sem prinesla Jaffa pecivo . Recept sem pobrala tukaj in mi je v pomanjkanju časa ravno prav prišel. Nisem ravno odkrila tople vode, je pa zadeva sočna in gre pri nas dobro v promet. In tudi na srečanju jo je hitro zmanjkalo.Edino, kar je pri tem mojega je to, da je bil biskvit pečen iz riževe moke.
Hej!
Tinkara, zato imamo podobne okuse:)
Pa ves, da so primorci iz Brd- Brici zasli po 1. sv. vojni v vase Prkmurje in s seboj nesli sadike spargeljnov?
Zasadili so jih na prostranih prkmurskih ravnicah in se s tem prezivlajli. Veliko jih se zivi pri vas.
O tem je bil lani tudi krasna TV oddaja.
No, v mojih zilah se pa pretakata briska in furlanska kri. Ko sem bila majcena, sva z nono Anuto govorili furlansko. Zato imam Pasolinija tudi zelo rada.
Avena, verjetno si opazila napako. Najprej napisem rz, potem pa ovseni kosmici. Avena je oves. Popravljam:))) Meni ze od nekdaj tako lepo zveni
Fiocchi d’avena. Sem pogruntala tvoj nick:)
Joj, se spomnim lanske debate o Jaffa pecivu. Zalo imam prd ocmi, kako cepe v snegu na terasi hladi kremo:))
Recept je eno, udejaniti ga, pa drugo! Lepo si se odrezala; hitro je slo v promet, da sem komaj uspela ujeti ga. Ideja z rizevo moko je super.
V Italiji jo za sladice veliko uporabljajo.
Lep vecer – se vedno deeezeeeven;
mi kar pase; primerno za branje Babi
Midve sva prinesli pogačo in sladke jurčke.
Za pogačo sem napisala recept v bazo, ampak ga zdajle išečm in ne najdem. Upam samo, da nisem kaj narobe pritisnila… Bom kasneje še enkrat pogledala, če ga ne bo, bom napisala še enkrat.
Aja, pa dala sem zraven skico rezanja pogače…sicer narejena v wordu na roke, ampak za prvo silo upam, da bo 🙂
lp
Tine je pa prinesel egejske lignje – jaz pa lačna usta,:)))) Uf, sem bila v četrtek lačna in najedla sem se, da bi morala kako grdo besedo uporabiti, da bi pošteno in objektivno opisala vsa tista moja poskušanja … imam izgovor, tlako od devetih do petih zvečer, ko so me moji pobrali! Za lignje naj ti kar Tine napiše recept, jaz bi samo rada povedala, da smo se vsi imeli lepo, sito in kar je še takega – ampak, Babi, recept za tisto koromačevo pito pa lepo prosim!
Skratka, bilo je super, naša dvojčka pa sta blažena omahnila med pernice – ne samo zaradi neštetih sladkih grižljajev, ki jih sicer nista čisto nič pogosto deležna, tudi zaradi vseh gumbov razstavljenih strojev, ki sta jih kradoma kdaj pa kdaj uhitela pritisniti. “Kakšen užitek, mama, a je res lahko na svetu tolk gumbov pa kablov!” Njuna tako zabranjena obsesija doma je bila v takih prostorih enostavno pred prevelikim izzivom – upam, da se niso potem ponoči skrivnostno vklapljali pomivalci, pa sesalniki in pralni stroji, kot se kdaj pri nas doma!:))))
Bok, kot sem napisala že Tinkari na mail:
Iz Posavja sva z Marjanco prinesli: ona v krušni peči pečen kruh iz moke iz Bistrice (od koder jo je prinesla tudi Speedy). Naj dodam, da se tam melje tudi naša pšenička in da je tako dobra verjetno samo zaradi tega – he,he.
Sama sem prinesla kruh iz celega pšeničnega zrna – domača pšenica mleta doma na star mlin. Prinesla sem tudi madjarice – recepta v bazo še ne znam napisat (lahko ga v forum), sicer je pa moj recept tudi na “kulinariki”. Pa seveda skuta za vse srečnice, ki so se je dokopale. Ravno preden smo odšli, je prišla še ena stranka in mi je odnesla 2, 5 kg, ki je bil pripravljen za srečanje. Ampak, biznis je biznis..
LP
Pozdravljene. Jelka je s seboj prinesla slan sirov štrudl’. Buča velikanka je zrasla pri sosedih v Ribnem. Slabo polovico sem jo prinesla s seboj in smo jo razrezali, da je vsak lahko odnesel domov vsaj kos za takojšnjo uporabo in nekaj semen.
Malo sem jo razdelila med sosedami, slabo polovico pa sem jo oddala v gostilni, kjer strežejo slov food in iz buč pripravljajo razne dobrote: njoke, juho, pire itd.
Jaz pa sem naredila rumene rezine iz bele polente. Bolj enostavno kot pasulj, ki ga jaz ne znam narediti.
V oddaji Na vrtu so kuhali 1/2 l polente (ne ta hitre, ki je kuhana v 2 minutah) v 1,5 l jabolčnega soka, cca pol ure.
Da poenostavim:
1 del polente sem stresla v 3 dele vrelega jabolčnega soka in kuhala pol ure na zelo majhni temperaturi in večkraat premešala, da se ni prijelo na dno, malo pred koncem kuhanja naj bi vsula še malo kokosove moke, a je nisem, ker sem to očitno preslišala.
Kuhano maso potem vliješ lahko v tortni model, (na tv so vlili v model srca) ali (in) v pravokotni model – prodfan je rekla naša mama – posuješ s kokosovo moko, ohladiš in narežeš na poljubne rezine. Mislim, da je vseh rezin zmanjkalo, saj so bile res enkratnega oskusa, sočne in brez sladkorja. Z Jelko sva domov prišli zelo siti, čeprav sva vsake dobrote poslusili obe za eno osebo. Spet je bilo čudovito srečanje. Hvala: Primožu in Danici in Mielle-ju, Babi, Bojki, Tinetu, Tinkarci, Tajču, Kroki, Mimi… vseh imen se ne spomnim več, Mica in Jelka
Forum je zaprt za komentiranje.