na nočni omarici
Astrid Lindgren- vse, najbolj pa Pika Nogavička, avtorica je bila vse življenje tako..mlada, tako polna duha, dokler je lahko, plezala po drevesih,in…
English companion
1984,Fahrenheit, Živalska farma,…so tako že med nami.
Z.Bauman, karkoli, počasi.
pravljice vseh sort in vrst, so zelo potrebne – in pašejo.
Kuharske knjige, ki se lepo berejo.
Mojster in Margareta
Ulikses, pa ne pridem skoz – bom, ko še malo zrastem
@Mitka: se strinjam, kam bi pa prišli, če bi vsi enako mislili.
Ravno na tem portalu sem zadnjič prebral misel, ki mi je zelo dopadla. Nekako takole: “Vsi so bili na moji strani, zato se je čoln prevrnil”.
E.M.Remarque: Na zahodu nič novega zaradi…
“Zakaj ste tako tiho?””Vpijem. Vi me ne slišite.”
in “brez ljubezni je človek le mrlič na dopustu.”
Vedno tudi Steinbeck:Polentarska polica, zaradi..
“zakaj si tako stroga do same sebe?”
“Z banano si vendar ne moreš odrezati noge” in vse,kar sledi o pravem prijateljstvu in nasvetih kako osvojiti moškega ; )
Pred prazniki sem končno dobila v knjižnici knjigo “Majada, iraška hči” avtorice Jean Sasson. Knjiga opisuje, kaj se je dogajalo v zloglasnih ječah Sadama Huseina. Z muko sem prišla nekako do sredine, sedaj jo pa že dva dni gledam na nočni omarici – ali bi nadaljevala z branjem ali ne? Mislim, da jo bom neprebrano v sredo nesla nazaj:-(( Preveč kruta, preveč pretresljiva, ne morem brati o vseh teh grozotah—
Vedno večkrat razmišljam, da je življenje prekratko, da bi si ga oteževala s takim branjem. Kar človeku še preostane let, si jih vendarle mora obogatiti z lepoto..
Želim, da ta knjiga ne bi bila nikoli napisana – oziroma da se vse kar opisuje, ne bi nikoli zgodilo!