na nočni omarici
ok, ok, “knjiga, ki ti pusti slab okus”, “kaj beremo trenutno” in podobno …
mene pa zanima (pogledal teme nazaj tja do avgusta lani, pa nič našel)
kaj pa:
knjige, ki so na naši nočni omarici,
ki jih poznamo na pamet,
ki jih ravnokar beremo stoprvič,
ki nas spremljajo že vse življenje,
s katerimi se bomo dali pokopati 🙂
skratka:
knjige, ki jih začnemo brati takoj, ko smo jih končali.
in morda še – zakaj ravno te knjige.
Če bi posedovala malo nočno omarico, bi na njej bila Metulj – Henri Charriere. Čeprav je ne berem kar naprej, pravzaprav praviloma knjig ne berem več kot enkrat, slabih in povprečnih sploh nimam nobene želje, dobrih pa si ne upam, da ne bi drugo branje pokvarilo dobrega mnenja….ok, pa tudi ne da se mi;)…ponovno berem samo izseke, kjer se mi pač odpre.
In ti?
Hm, slutim prosti spis.
– Gunnar Bengtsson: Rdeči Viking (najduhovitejsa knjiga na svetu, ce se clovek uspe prebit skozi prvih 30 strani do suhega severnjaskega humorja)
– Fran Milčinski: Zbrani spisi in Pravljice (ker je bral Lacanovo razlago Freuda, se preden jo je bral Lacan sam – pravzaprav celo preden jo je sploh napisal)
– Slavoj Žižek: Jezik, ideologija, Slovenci in Pogled s strani – ker je oboje pogled s strani in da bom lahko v naslednjem zivljenju prebrala vsega Lacana in ga tudi razumela…:>
– Alberts: Cell Biology, Despopoulos/Silbernagl: The Colour Atlas of Physiology, Laurence/Bennet: Clinical pharmacology – kako priblizno stvari delujejo, sluzbeno in iz firbca
– Fritjof Capra: The Tao of Physics in The Turning Point – the world beyond (beyond *what*?) in da bom lahko v naslednjem zivljenju studirala fiziko in jo tudi razumela.
– Robert Sheckley: Menjava duha (hilarious!)
– Altered States (ma boljse altered kot united..:>). Ena redkih knjig, ki je tako dobra kot film – in obratno. Isto velja za:
– Thomas Harris: The Silence of the Lambs. Delam se, da prevod ne obstaja in nikoli ni obstajal – isto velja za filmicni ali knjizni sekvel.
– Martin Cruz Smith: Park Gorkega – ker je izsel pred Red Square in Havana Bay (glej tudi wikipedia: jumping the shark)
– Peter Hoeg: Gospodicna Smilla in njen obcutek za sneg – ecriture plus feminine du feminine.
– Jaroslav Hašek: Dobri vojak Švejk (ker sta dve stvari neskoncni, vesolje in cloveska neumnost, le da za vesolje se nismo popolnoma prepricani – kot je baje dejal Einstein)
– Lord of the Rings in His Dark Materials – ker odrasle punce tudi potrebujemo pravljice
– Richard Adams: Girl in a Swing, Vodovnikova vesina (gives me the creeps every time)
– Umberto Eco: Ime roze in Milorad Pavic: Hazarski besednjak – labirinti, labirinti, labirinti – in ker sem v srednji soli prespricala ure in ure pouka, da sem lahko oboje brala v Nukovi citalnici)
– Hledjurski besednjak (ne potrebuje komentarja).
Vrstni red ne pomeni kakrsnegakoli ratinga, na seznamu manjka pa vsaj se 50-100 knjig – od Bulgakova, Galsworthyja, Twaina, Asimova, Kaporja, Maughama, etc, etc, do nekaterih zgodovinskih epizod Alana Forda.
Ena (vendar ne edina) od knjig, po katerih sprašuješ, bi bila zame Pojdi, kamor te vodi srce (avtorice Susanne Tamaro).
“Knjige, ki so na naši nočni omarici,” – pri meni na vidnem mestu knjižne police;
“ki jih poznamo na pamet,” – cele ne, nekatere odlomke pa skoraj;
“ki jih ravnokar beremo stoprvič,” – hm, stoprvič ravno ne, več kot petkrat pa zagotovo;
“ki nas spremljajo že vse življenje,” – ta leta so bila zame že zaradi dogodkov v njih vse prej kot zanemarljiv kos življenja.
Knjiga mi je bila všeč že prvič, ko sem jo prebrala (ostala dela iste avtorice pa name niso naredila ravno takega vtisa). Svoj izvod sem dobila od prijateljice s posvetilom: “Naj bo za dušo – diplomo že imaš.”
Še odlomek iz vsebine:
“Ko pa se bodo pred tabo odprle številne poti in ne boš vedela, po kateri bi šla, nikar ne izberi kar na slepo. Usedi se in počakaj. Vdihni globoko in z zaupanjem, tako kot si vdihnila takrat, ko si prišla na svet; ne dopusti, da te kaj zmoti, ampak čakaj. Samo čakaj. Bodi pri miru, čisto tiho in prisluhni srcu. In ko ti naposled spregovori, vstani in pojdi, kamor te vodi.”
lepo,
saj, na koncu je tako vseeno, zakaj nekatere knjige beremo večkrat in jih znamo skoraj na pamet,
nekaj resnice leži tudi v tem, da vsaj delno ostajamo otroci,
ti želijo, da jim beremo eno in isto pravljico v nedogled. znajo jo na pamet in – ko ob branju že spimo – nas popravljajo.
ja, občutek varnosti, soočanje z znanim, predvidljivim nas žene – pa še kaj.
mali princ pa alkimist…
na pamet in tudi v jezikih, ki jih komaj obvaldam….mali princ je pa zakon…ne berem ga več od začetka do konca (čeprav rabiš za to dobro uro) ampak tu pa tam kaki odsekec,,…isto je z alkimistom…vrneta voljo do življenja
drugače pa še metulj, puščavska roža (ne pa tudi zarja)..vse se mi zdi, da govorijo o moči prezivetja
kar se tice tega, kar je napisal pilgrim – da rabimo predvidljivost, tako kot otroci, ki jim moramo vedno znova brat iste pravljice, imam eno pripombo: sama namrec vedno znova ‘trepetam’, ali bo Irene iz Sage srecno usla z Bossineyem in sem vedno znova uzaloscena, ko zvemo tragicno novico; pa kadar berem Girl in a Swing, tudi do konca ‘navijam’ da bi se mogoce tokrat koncalo malo drugace *spoiler!* – saj _vem_, kaksna je zgodba in v kaksne globine me bo pripeljala, ampak _dozivljam_ jo vsakic znova na frisno :).
lp, proxima
Hej, Metulj je moj!:)))
Resno, kadar sem bila najbolj na dnu, mi je ta knjiga pomagala…vzela sem jo v roke in povedala mi je, da vse pa le ni izgubljeno, da vedno ostaja in obstaja upanje, da se z močno voljo da vse,….da pa lahko tudi včasih s kakšno “neumnostjo” uničiš vse doseženo (bivanje pri “divjakih”:))…
Zdaj je pa že dolgo nisem brala. Očitno mi gre predobro:))
Lp
hvala glede knjig na vaših nočnih omaricah,
tisto, kar prebirate znova in znova in se vam vedno nahaja kje blizu, je zanesljivo vredno branja – torej imam kar nekaj novega čtiva.
aja –
@Mitka:
glede onega klovna, oziroma reklame, pa: naj raje, namesto da pritiska z dobrodelnimi akcijami na nas, rimskokatoliška cerkev (preko revije ognjišče, kot njenega glasila) raje proda kak promil pokljuških gozdov al pa morda en zlat okvir ene same slike znotraj vatikana, mene in moje poste na forumih pa pusti na miru.
takšna dobrodelnost – sucks!
oziroma:
licemerje – kot je bilo že rečeno