Na bazen
Čeprav ne navajaš sobesedila, mislim, da je boljši drugi stavek. Mislim namreč, da je v sobesedilu govor o tem, da si bila povsem brez energije, da si nato nekaj storila (šla na izlet, na telovadbo, popila kak osvežilni napitek …) in da se ti je energija povrnila. Svoje mnenje utemeljujem s pravilom besednega reda, ki se v slovnici imenuje – členitev po aktualnosti.
Za besedni red imamo dve pravili.
Prvo je tako imenovana stalna stava. Gre za pravilo, da imajo določeni elementi (naslonke, to so npr. vezniki, zaimki, naklonski “naj” in drugo) v povedi stalno mesto. Če pravilo upoštevamo, je naš govor naraven.
Primer: prodajalka je vprašala stranko, ali naj ji solato zavije v papir.
PRAVILNO: Vprašala jo je, ali naj ji jo zavije v papir.
NEPRAVILNO: Vprašala jo je, ali jo ji naj zavije v papir.
NEPRAVILNO (za lažjo predstavo, zakaj je ta nepravilni besedni red nenaraven, primerjaj: Vprašala je, ali solato stranki naj v papir zavije.)
Poleg stalne stave poznamo še pravilo – členitev po aktualnosti, kjer tvorec besedila sam izbere, kaj želi poudariti. Od tega, kaj želi poudariti, je odvisno, kakšen bo besedni red. Poudarjeno je tisto, kar je v stavku zapisano na koncu.
Primeri:
Včeraj je deževalo. (Poudarimo, da je deževalo, in ne snežilo.)
Deževalo je včeraj. (Poudarimo, da je deževalo včeraj, in ne na primer predvčerajšnjim.)
Z očetom je šla v gledališče. (Poudarimo, da sta šla v gledališče, in ne na primer v kino.)
V gledališče je šla z očetom. (Poudarimo, da je šla v gledališče z očetom, in ne na primer s prijateljem.)
Hvala obema, kmalu bom imela še kakšno vprašanje.
Ravno vrstni red mi je zmeraj delal največ težav.
No, zdaj sem pomislila na členitev po aktualnosti in bi zgornji stavek lahko spremenila v “zmeraj mi je največ težav delal ravno vrstni red”. Se mi pa ne sliši slabo tudi “zmeraj mi je ravno vrstni red delal največ težav”. Seveda pa je “vrstni red” tisti, ki ga je treba poudariti.
Členitve po aktualnosti sploh nimam uzaveščene. Včasih imam občutek, da je poudarjeno tisto, kar je na začetku.
Nastopamo NA televiziji, tekme pa prenašajo PO televiziji in tudi filme gledamo PO televiziji.
Pri ceni se mi pa zdi oboje sprejemljivo. Bolj stvar osebne preference je, da se mi zdi morda boljša uporaba predloga “za” v primerih, ko je beseda svoboda del besedne zveze oz. predvsem, če ji sledi samostalnik v rodilniku.
Visoka je bila cena svobode.
Visoka je bila cena njegove svobode.
Visoka je bila cena za njegovo osebno svobodo.
Visoka je bila cena za svobodo izražanja. (namesto cena svobode izražanja).