možu dajem denar

In če slučajno zmanjka denarja, ki je dan kot % od plače na skupen račun, tistemu, ki ima manjšo plačo pa tudi skoraj zmanjka denarja, je potem z ostankom svojega denarja do naslednje plače na safaladi, drugi pa se mu v sebi privoščljivo hihita glede na to, da ima sam še vseeno za pršut ali kako??

Enostavno tega ne razumem – kot rečeno gre tu za cimrovski odnos, za navadno preračunljivost, napol škrtost, da bognedaj, da bi kdo kaj drugemo plačal oz. v najboljšem primeru mora iti za isti % plače, ostalo pa je MOJE MOJE IN SAMO MOJEEEEEE, ali prav razumem??

Meni se pa zdi tole, procentualno, čisto ok. Seveda, če nima eden ekstremno nizko, drugi pa ekstremno visoko plačo. Če eden en mesec nima, pa pač takrat da (več) drugi. Zakaj je enim težko razument, da se sicer dela tako, a je vmes tudi neka prostora za manevriranje in dogovore.

Pri naju ima eden položnice in stroške za avto, drugi hrano in otroke – na približno. Če zmanjka, da takrat pa drugi.

Ja mi2 dava %.

SE pravi mesečno se nabere za položnice (skupne!) in hrano caa 800€, ki pa jih ne zapraviva vseh.

SE je zgodilo, da moj ni dobil vmes plače in sva oba pač mesec preživela s 400€ oz sem jaz pač tisti mesec primaknila malo več, kar je potem on pokril za nazaj, ko je dobil plačo.

Ne vem, kje šteka 😉

Jeva pa oba pršut al pa oba poliko 😉

No pravzaprav, če smo pošteni itak on mazne 70% hrane :P:P:P:P:P

Teh obračunov si pa ne delava….

Vidiš, meni se pa zdi ravno v primeru velikih razlik med plačama, to super sistem.

Recimo da ima mož (bodimo emancipirani haha) plače 600neto, žena pa recimo 2.500 neto.

Kaj se bosta šla, da vsak pokrije polovico stroškov.

Potem mož prispeva 400€ in žena 400€. In mož nima nič več, ženi pa še ostane 2.100.
Če pa se gresta recimo 60% od plače pa mož prispeva 360 in žena 1.260.

Druga zgodba je, če bo žena prebavila da “vzdržuje” moža.

Lahko pa da žena zasluži 2.500 neto, ker je lahko delala kariero na račun tega, ker je mož poskrbel za gospodinjstvo in otorke (hahaha dream on :P)…

@dd, če zmanjka, da pa takrat drugi… – ja kakšna pa je potem razlika, če bi bilo že v osnovi vse iz istega žaklja neglede na to, ali nekdo vendar nekaj več zasluži?

Prav smešno mora izgledati to poračunavanje za nazaj, preračunavanje, kalkuliranje – vse ena sama preračunljivost, egoizem… – izgleda, da je tudi sam odnos točno to… Takšni ljudje bi bilo bolje, da so sami saj v tem primeru nebi bilo nevarnosti, da bi slučajno kdo kaj komu drugemu plačal in ga s tem vzdrževal.

Poznam primer, ko je skupni denar in to tako zgleda, da sta 2 tedna pred plačo oba brez denara in vedno se tisti z bistvenim manjšim prihodkom treplja po prsih kako je to ON kupil.

Mene je mama učila, da pametna ženska ima vedno kaj na strani oz. črni fond. Njo je izučilo, ko je postala vdova, z 2 otrokoma. Takrat so se oglasile svakinje, če je slučajno kaj ostalo po bratu. Tudi za avto je mogla dokazovat (pa je tudi ona plačevala kredit), da je to v dobro otrok in da ji ostane.

Sama nebi nikoli prepustila ves moj denat nekomu, ker nikoli ne vem kaj se mi lahko zgodi. Partner lahko jutri doživi prometno nesrečo in kaj bom potem….a se bom naslednjih 10 let prepirala, kdo bi moral kaj dobit. Prispevam za redne mesečne stroške in ne bom ga pustila lačnega, samo da bi pa sama vedno krpala njegove finančne luknje…to pa ne. Naj se tudi sam zaveda do kje mu sega plača (imava pa skoraj isto visoko plačo).

Jaz pa še vedno mislim, da se lahko grejo ločene finance samo tam, kjer imajo dovolj in še ostane. Tam, kjer je malo, pa itak oba prispevata vse, pa še potem manjka

Nekatere,ki tukajle zagovarjate skupni fond,najbrž mislite,da ga imaste tako pod kontrolo.Koliko financ pa si po dogovoru dopuščata za prosti čas.

Čaki a ni tvoj mož,kakšno posojanje in vračanje? A nimata to skupno…[/quote]
Skupno deluje le, če oba odgovorno ravnata z denarjem.

V tem primeru ne poznam razloga, zakaj je on zabredel v dolgove…Je bila krvda na njegovi strani ali pa ne.

Že, ampak problem nastane, če ima v planu vedno kakšne “velike projekte”, ki se nikoli ne uresničijo, kakšno “gemblersko hibo” ali kaj podobnega, potem se tak denar steka v sod brez dna.

Sposodit od moža/žene in potem pričakovat vračilo sposojenega ???????????? ne me jebat, kakšen zakon pa je to ????

Meni se tudi zdi, da lahko samo daješ. Ne pa posojaš.

Nemogoče, je mogoče.

Če pa ne verjameš lastnemu možu, potem bi lahko postavila tudi drugačno vprašanje

Saj v primeru avtorice, ki je odprla temo, je isto ali daje ali posoja. 🙂

Saj v tem primeru ne gre za verjeti ali ne verjeti. Tip očitno ne zna razpolagati z denarjem ne s svojim, kaj šele z drugim.

Realnež , bravo, dobro si napisal ! V “zdravih” družinah je blagajna skupna . Prav zgrozila sem se, kaj nekatere pišejo, ni ćudno, da gre toliko družin “k vragu” !

skupna blagajna na dolgi rok pade – pa rečte kaj hočte. to je tko kot država sedaj – vsi rijejo v eno vrečo.

plača je osebni dohodek zaposlenega – kaj vam tu ni jasno.

kam kdo daje denar je pa njegova stvar. imaš tud take možeke copateke ki sploh ne vidijo plače sploh ima pač žena bančno kartico.

konec koncev tu ni nekega pravila kako naj bo – vsak par si to posvoje naredi.

NIhče izmed vas ni postavil zakaj je zabredel v težave! Če nebi počenjal nedovoljenih zadev, sigurno nebi zabredel v težave in posledično v minus iz katerega ne more ven.

Hja skupna blagajna po mojem ja in ne. Dokler sva imela z možem skupno blagajno in bila vzajemno pooblaščena za dvigovanje denarja je bil moj račun vedno prazen, njegov pa poln. Zgodilo se je, da me on ni več pooblastil za svoj denar, še več, ko pride izpisek iz banke kar čaka na poštarja, da jaz nebi videla koliko denarja ima na računu. Prav obratno, on je pooblaščen za moj račun in moji izpiski so lepo vloženi v mapo in jih ima vsak na vpogled, nič ne skrivam. On plača del računov (voda, komunala, elektrika) in nič drugega. Jaz poskrbim za ostale čeke (internet, telefon..) ter kuhinjo in imam še enkrat tako visoke stroške kot on, kar mi ne verjame.

Ne vem, ljudje smo različni in nikjer ni zapisano, da bi moral biti račun skupen in nikjer ne piše, da mora žena plačevati za neumnosti svojega moža (če ta svoj denar zakocka……). meni se ne zdi nič spornega če imata vsak svoj račun. Je pa to nerodna reč, ko moraš kje povedati koliko znašajo dohodki družine pa ne veš.

Ne vem, kako potem funkcionirata kot partnerja, če nimata drug v drugega osnovnega zaupanja in on nekaj skriva pred tabo in te celo izkorišča. Živita kot tujca….

Matjažko dobra ugotovitev – točno tako.

Veš v kozarec se vino naliva toliko časa, dokler ne začne teči čez rob. Ko bo to tudi pri meni, bom pobrala šila in kopita. Samo še vprašanje časa je, koliko časa bom to tako prenašala.

Če ti ne bi bila tako oblastna, bi se morda tudi tebi bolje godilo.

Tadej nisem nič oblastna. Godi pa se mi tako, kot sama dovolim in trenutno sem zadovoljna s svojim stanjem.

Šla sem skozi marsikaj v življenju, tudi izguba službe. Pač je človek ki z denarjem ne zna ravnati pametno, kajti če z njim ravnaš premišljeno in gospodarno boš težko zašel v težave. Če si ne vodiš evidence so plačilne kartice dvorezna meč in te hitro nesejo v težave, katerih potem ni ne konca ne kraja. Ja in neodgovorno ravnanje neke določene osebe marsikje vleče navzdol celo družino, od staršev, bratov sester, do starih staršev. So pa tiho in mirno prenašajo to, zato ker mislijo, da je tako prav.

brezveze sedaj debatirat kaj je boljše.

Jaz osebno sem za skupen denar, jst bi se raje ugreznil v zemljo, kot pa da ženi posodim denar, potem pa zahtevvam na plači da mi vrne. halo, sej je moja žena, življenska sopotnica.

Je pa res, da je skupen denar za zakone, kjer sta oba zrela, moški ni kafanđija, žena pa ni nekotroliran šoping frik, in podobno. Ker v takih primerih skupen denar pomeni, da eden vedno takratko potegne.

Meni so problem tisti, ki niso zapravljivci, vendar pa vseno doma delijo na dva dela znesek iz merkatorja v vrednosti 65 eur, ki ga je eden od partnerjev zapravil za hrano