Možev priimek

Verjetno ji je bolj pomembna prepoznavnost, kot pa sam priimerk in ga zato ni dala spreminjati.

Sicer pa je meni popolnoma brezvezen ta cirkus okrog priimkov. Vsak naj obdrži svojega, kot ga ima. Razen, če z njim ni zadovoljen.
Ne pa, da se ob poroki prevzemajo priimki, potem je spet ob ločitvah dilema ali ga obdržati ali ne….:)
Otroci pa dobijo tisti priimek, za katerega se starša odločita.

a to, da imate dekliški priimek (večinoma) po očetu vam pa ne potegne .. ko razlabljate o moževem onetu

Potem pa je prav, da imaš dva priimka. Obstaja sedanjost, preteklost in prihodnost.

Saj težav ni. Meni je malo kao glupo, da bi se moj otrok pisal npr. Janša, jaz pa Janković. Bolj se mi zdi to neki tvoj kapric, da si pač nekaj posebnega.

Še dobro, da nimam otrok, kaj vse imate probleme ene.

Sorry, ampak se ne strinjam. Vsak PRovec ti bo povedal, da s svojim delom gradiš tudi svojo blagovno znamko in vsakokrat ko zamenjaš del imena, izgubiš na prepoznavnosti. Še kolegic iz faksa ne morem “najti”, ker so vmes zamenjale priimke… :/. Pri vsaki službi te pogooglajo, pa če imaš objave ali pa ne. Če si javna oseba ali če deluješ v poslu, kjer “prodajaš” neke izdelke ali storitve, je prepoznavnost prav tako pomembna.

Glede otrok in (domnevnih) težav – vsi govorijo na dolgo in široko o teh in kolegice s faksa so mi na dolgo in široko razlagale, kako ne morejo podpisat dovolilnic in stalno dokazovat, da so res “ta prave” prave. Jaz nisem nikoli imela nobene težave – Ne v vrtcu, ne na meji, ne v tujini na letališču, ne nikjer – tako da malce dvomim, da je teh problemov toliko, da je zaradi tega smiselno zamenjat vse kartice, zdravstveno vozniško, vse osebne dokumente, bančne račune, ….

Priimek ni zgolj formalnost. Je del preteklosti, nekaj kar si dobil od svoje primarne družine. Je neka dediščina. Ko se uveljavljaš postaja tvoja blagovna znamka, tvoj renome, tvoja beseda, tvoja garancija.[/quote]

Se strinjam, da je priimek lahko blagovna znamka, če predstavi nek rezultat v spletnem brskalniku. Sam imam že nekaj objav znanstvenih člankov in hkrati ne pričakujem od ženske, da bo prevzela moj priimek – tako kot bo hotela. Sem pa pripravljen tudi jaz prevzeti njen priimek, tako da bi jaz imel dva. Ne vidim ovir pri tem. Stvar dogovora.

No, saj zdaj se pa postavlja vprašanje, v katerem življenjskem obdobju se ljudje sploh poročajo? Predvsem na začetku, če že. Tisti v domu upokojencev 70+ ne štejejo.
Če ima nekdo problem, ker te ne najde v googlu…halooo:). Potencialni delodajalci oz. lovci na glave iščejo na točno določenih straneh, ki so ključne in opisujejo tvoje delo. Če me sošolci ali sošolke ne najdejo na kateri drug način kot le google search, pa tudi prav.

Verjetno se gre pri tistih ločenkah malo za “lenobo”, ker se jim ne da preurejat vseh dokumentov nazaj na dekliški priimek pa potem spet na novega, če se spet poročijo in spet nazaj v dekliški, ker se bodo itak spet kmalu ločile….itd 🙂
Kakšna tudi malo “nagaja” bivšemu in se postavlja z njegovim imenom, spet za druge, ki obdržijo dekliški priimek je to zaradi občutka pripadnosti, ki z realnostjo nima veliko skupnega, nekatere ljubujejo možu že od začetka, ker so kao enakopravne… Potem pa še otroka “obdarijo” z vsaj dvema (dolgima) imenoma + dva priimka… in se očitno imajo za nekaj, ker imajo kao ime :/

Zadnjič me nekdo vpraša kakšen avto naj si kupi in jaz razlagam nekaj o porabi, o kvrlivosti…itd, on pa pravi da bi imel takšnega, ki ga nima še nihče…. :/
Otrok 😛

Moja mati ni prevzela priimka in tud jaz se pisem po njej. V primeru poroke, bi al obdrzala svojega al imela oba, otroci pa verjetno oba oz.samo mojega hehe pa naj on prevzame mojega al ima dva, zakaj to pade samo na zenske? Sploh ne stekam te fore. Skupaj zivita, piseta se tak, kot se, otroci pa po njemu. Zenska se ponavad vec ukvarja z otroki. Zenska nosi otroke 9 mescev, on samo spricne…ce se ze gremo, da je priimek simbol necesa.

Če se to nanaša na moj post, jih imam 32 in ne 70+ 🙂
V zvezi z googlom sem govoril tistim, ki obravnavajo svoj priimek kot blagovno znamko. Stvar posameznika, kako tretira svoj priimek in kaj z njim naredi.

Na Pandorin prispevek sem se naslanjala, ko sem pisala svoje.

Saj o tem govorim. Priimek kot blagovna znamka se pojavi kasneje v lajfu, ko nekaj konkretnega dosežeš. Če je pa zate že uspeh, da diplomiraš in objaviš svojo diplomo na netu ter s tem oglašuješ samega sebe…to ni to:).
Meni je itak vseeno, kaj folk počne. Naj imajo taužnt priimkov, sto imen, kajti vsa ta navlaka jim ne bo prinesla ničesar več. Kvečjemu dokazujejo, kako niso nikjer pomembni, pa si naštancajo več blagovnih znamk:)).

To je to.5+

Ne vem kako si ti vajena, ampak meni pri 24ih na kraj pameti ne bi padlo se poročiti. Torej najprej štalca in potem kravca. Da pa postaviš štalco pa moraš tudi kaj narediti v lajfu, ni res? Torej že nekaj ustvariš s svojim imenom. Da prideš do štalce je pa kar nekaj časa potrebnega, kar nekaj trdega dela.
Razen seveda za tiste, ki se na vrat na nos poročijo, stroške pa plačajo starši. Tam pa res ni težav.

Pandora1 jaz delim svoje stališče s tvojim.
Tudi jaz si ne bom dajala drugih priimkov, ali pa mojega pa njegovega skupaj. Jaz sem jaz on je on. skupaj nama je lepo. Piševa se pa ne isto.

Menjala bi si priimek edino v primeru (pa ne zaradi poroke), če bi bila Živa (ime) Groza(priimek), ali pa Živa Zver

Midva vsak svojega, ker nisva poročena. Ko (če) se bova poročila, bom vzela njegovega. Dveh priimkov ne morem imet, ker je že moje ime sestavljeno iz dveh imen. Bi bilo kar dooooolgo za napisati. Jaz pa lenaaaaa.

Goldfiška,
sorry, ampak jaz sem tudi pri 24 imela že nekaj za pokazat (poleg diplome…). Tako da to tvoje razmišljanje bi bilo zame usporabno, če bi se res poročila pri 19. Pa takih se mi zdi, da danes pri nas (hvala Bogu) ni veliko.

Je lahko kakšen članek v kakšni prestižni reviji, kakšen intervju v kakšnem časopisu, sodelovanje pri pripravi kakšnih dogodkov, član/ica odbor kakšnih društev ali projektov. Valjda da pri 24 še nisi Nobelov nagrajenec, pa vendar … tisti, ki se do 24 še ni niti zbudil, je vprašanje, če se bo do 30….