Možev priimek
Premisa: sem poročena, po poroki sem ohranila svoj dekliški priimek. Lahko bi rekla, da je bilo to zaradi mojega profesionalnega razvoja bolj smiselno (vsi so me poznali z “mojim” priimkom), in vendar ni šlo zgolj za vprašanje praktičnosti. Moj priimek, tako kot moje ime – je nekaj mojega, del moje identitete in si ne predstavljam, da bi se mu odpovedala zgolj zato, ker stopam v razmerje z nekom. Tako kot se mu ne odpovem, če zamenjam službo, se preselim v drugo mesto/državo, …
Ko se o tem s kom pogovarjam, me takoj uvrstijo v kategorijo “feministka”. Na njihovo naslednje vprašanje – kakšen priimek nosijo otroci, jim teorija pade v vodo, saj ugotovijo, da imajo moji otroci možev priimek in da nisem s tem imela nobene “težave”.
Razumem sicer, da ima velika večina drugačen pogled na to (sklepam na osnovi tega, da večina žensk, ki jih poznam imajo ali oba priimka, ali so še pogosteje – prevzele moževega). Vendar v zadnjih nekaj tednih me je nekaj primerov tako “zbodlo”, da me zanima, kako si vi to razlagate, kakšen pogled imate na to.
Violeta Bulc – naša nova komisarka je ločena in (baje) “nosi” priimek bivšega moža. Malce hecno mi je, da ti človek ni bil dovolj “dober”, da bi z njim živel(a) naprej, pa vendar vsak dan, ko se predstaviš, uporabiš njegov priimek…? In zdaj ga bo brala na vseh časopisih, ko postaja dejansko hudo javna oseba.
Veronika Podgoršek.- Marinec me je razsvetlil, da je to tista gospa, ki se je prej imenovala Veronika Seleš (sem videla, da so jo tudi na Monu preimenovali). Ta ženska je gradila svojo prepoznavnost in svojo kariero na svojem imenu. Celo tako je gradila svojo prepoznavnost, da je na naslovnico svoje knjige “prpopala” svoj obraz. Ukvarja se s tematiko, kjer se mi ločitev ne zdi najboljša popotnica za pridobivanje novih strank in vzpostavljanje zaupanja pri njih (sicer zgodbo o bosi kovačevi kobili vsi poznamo, vendar ko plačamo za storitev, vseeno raje izberemo kovača, ki ima podkovano kobilo, ali pač? Vsaj meni se zdi to bolj zanesljiva odločitev. Tako kot so se v starih časih izogibali zdravnikov, ki so bili bolani – saj če sebe niso znali pozdraviti, le kako bi lahko koga drugega?). Če bi jaz potrebovala zakonskega terapevta, bi se prav gotovo odločila za nekoga, ki je znal pošlihtat svoj zakon. Morda ne zvezi preveč prijazno, pa vendar tako je.
Zakaj je zamenjala priimek?
Prejšnji teden sem pa spoznala starejšo gospo, ki ima dva priimka, in njenega moža. Včeraj me je skupni znanec “popravil”, da nista to njen dekliški priimek in priimek njenega (drugega) moža. Temveč da sta to priimka obeh njenih mož (prvega in drugega???). Kar bi morda razumela, če bi bila gospa po prvem možu vdova, vendar ni. Se je ločila. A se to še komu zdi milo rečeno bizarno ali sem zgolj jaz “čudna”?
Jaz svojega priimka ne dam. Se mi zdi, da bi se izgubilo vse moj dosedanje delo. Bi morala vse zavreči, ker sem spremenila priimek?
V mislih imam recimo diplomo,članke, objave.
Da pa imaš dva priimka, moževega in priimek bivšega moža je pa res zelo zelo čudno. Povsem nelogično no. Ok, imaš dekliški in priimek drugega moža, ampak samo priimka dveh možev?
Hja, jaz sem tudi tak “primer”.
Možev priimek sem po premisleku prevzela zato, ker bi me motilo, če bi se otroka pisala drugače kot
jaz. In sem ga obdržala tudi po ločitvi…ne vem zakaj…verjetno mi ni bilo pomembno?
Meni pač ime ni dovolj močan “identifikator”, da bi mi bilo važno….mogoče, če bi bila javna oseba,
zelo znana, ali pa da je neka močna rodbina….itd….tako mi je pa čisto vseeno, kako se pišem.
Mogoče je bil pa predober, pa ona zanj ni bila dovolj dobra. Se pravi, da ima zdaj super priimek. :))
Kariero si gradiš z znanjem, s tem, kar si in tukaj nima veze priimek. To je zgolj feeling v glavi. Meni je noro, ko vidim družine, kjer ima recimo mama en priimek ali celo dva, otroci spet nekaj na pol…povsod ovire, da se moraš skoraj zagovarjati, da so otroci res tvoji in nisi ugrabil sosedovih. Ne vem zakaj bi si lajf otežil s popolnoma nepomembno stvarjo. Priimek je zgolj formalnost, s tem ne izgubiš del sebe, ker je identiteta nekaj povsem drugega. Ampak ok…folk si rad ustvarja nove in nove probleme. Ko bi le bili na vseh področjih tako temeljiti!
Ja, če nimaš nobenih objav, potem res nimaš težav in je vseeno kakšen priimek imaš. Če pa imaš kake objave, kaka konkretna dela pa je fajn, da vedo, da je to tvoje.
Iščeš službo in odtipkajo tvoje ime in priimek v google in najdejo vse mogoče o tebi. Če želiš, da to zvedo, seveda ne spreminjaš priimka.
Ja, če nimaš nobenih objav, potem res nimaš težav in je vseeno kakšen priimek imaš. Če pa imaš kake objave, kaka konkretna dela pa je fajn, da vedo, da je to tvoje.
Iščeš službo in odtipkajo tvoje ime in priimek v google in najdejo vse mogoče o tebi. Če želiš, da to zvedo, seveda ne spreminjaš priimka.[/quote]
Saj ravno v tem je keč, da Google vse ve:). Dohtarji imajo poseben fetiš, da obdržijo vse mogoče in nemogoče priimke, ker so potem ful hudo pomembni:). Meni je to smešno in mi samo nakazuje ravno nasprotno…da se nikoli niso mogli odločiti.
Aja, če si na fb spremenila priimek, pa nbenmu povedala, potem je res frka ja. Objave ne izginejo, tisti ki preverja tvojo sled, pozna tvoje osnovne podatke. V kolikor jih ne, je povsem nepomembno. In obstajajo linki, kjer je kronološko zabeleženo, kaj vse te je doletelo v lajfu:). Saj ne izpuhtiš z novim priimkom.
Jaz sem imela-imam v življenju več priimkov:
1)-najprej dekliškega
2)-potem samo priimek iz prvega zakona (en moj otrok ima ta priimek). To je priimek prvega moža
3)-potem sestavljen priimek 2 in 3 (zopet en otrok s priimkom drugega moža) pri čemer je 3, priimek drugega moža. 2 in 3 imam sedaj.
Priimek 2 in 3 se mi zdi smiseln predvsem zato, da je skupen, da ima otrok iz prvega zakona vsaj v priimku neko vez z menoj.
Tvoja varianta me ne privlači.
Sorry, ampak se ne strinjam. Vsak PRovec ti bo povedal, da s svojim delom gradiš tudi svojo blagovno znamko in vsakokrat ko zamenjaš del imena, izgubiš na prepoznavnosti. Še kolegic iz faksa ne morem “najti”, ker so vmes zamenjale priimke… :/. Pri vsaki službi te pogooglajo, pa če imaš objave ali pa ne. Če si javna oseba ali če deluješ v poslu, kjer “prodajaš” neke izdelke ali storitve, je prepoznavnost prav tako pomembna.
Glede otrok in (domnevnih) težav – vsi govorijo na dolgo in široko o teh in kolegice s faksa so mi na dolgo in široko razlagale, kako ne morejo podpisat dovolilnic in stalno dokazovat, da so res “ta prave” prave. Jaz nisem nikoli imela nobene težave – Ne v vrtcu, ne na meji, ne v tujini na letališču, ne nikjer – tako da malce dvomim, da je teh problemov toliko, da je zaradi tega smiselno zamenjat vse kartice, zdravstveno vozniško, vse osebne dokumente, bančne račune, ….
Priimek ni zgolj formalnost. Je del preteklosti, nekaj kar si dobil od svoje primarne družine. Je neka dediščina. Ko se uveljavljaš postaja tvoja blagovna znamka, tvoj renome, tvoja beseda, tvoja garancija.
Forum je zaprt za komentiranje.