mož ter moški …

Zanima me, ali imam osebno neprimeren pogled na zakon, ali pa je mož “malce” neprilagodljiv. Namreč – nisva mladoporočenca, že leta poročena, imava četrtošolca …Vendar navzkrižje pride zaradi ene in iste zadeve vsa leta. Seveda – včasih se potegne za sabo nato še marsikaj.

Mož nikoli sam od sebe ne pove ničesar. Menjava službe – tiho, težave doma – tiho, kdaj pride domov – tiho… Ve, da ga bo čakalo kosilo, zato bi bilo priporočljivo, da pove kdaj pride (ne zjutraj, ampak vsaj ko vidi kako se stvari odvijajo). Včasih reče da pride ob 17 – pride ob 19. Brez pojasnila, brez da bi me obvestil da je prišlo kaj vmes – nič. Niti ko pride domov. Včasih mogoče celo izjavi – sem prišel. Malo zamude. Ja, v meni pa vrelec same kipeče lave. Saj se zadržim včasih, vedno pa tudi ne. Sploh, kajti niti potrudi se ne, da bi me obvestil. Seveda – obratno čakanje je… Sem neprilagodljiva, če vem da me čaka, bi lahko prišla ali obvestila. Ja? Nasprotno pa je vse OK? Skratka – ga kdo kliče – ne pove, če se naju kam povabi – pove ko je že mimo,… Nekako samosvoje življenje pelje, ko se mu pa zazdi, potem pa sva z otrokom dobrodošla družba. Je to normalno ter sem občutljiva? Mu res po nepotrebnem najedam, če želim malce spoštovanja če kuham ter čakam? Saj me ne zanima sleherni trenutek njegovega gibanja, kolikokrat gre lulati, s kom na kavico…Želim pa neke osnovne podatke, ki se definitivno tičejo obeh ter so pomembni za oba! Sem zato res slaba žena, ter ga želim nadzorovati? Jaz namreč ne želim to, samo da pokaže neko zaupanje v mene, da me spoštuje oz moje delo, trud…

Sebe dojemaž kot ženo in ne kot žensko. Imata četrtošolca. Če se zadeve do zdaj niso spremenile (ne razume ali noče razumeti, to je zdaj vprašanje…), je težko verjeti, da se bodo.

Ne moreš spremeniti njegovega odnosa do tebe. Lahko spremeniš svojega do sebe. Če si pripravila kosilo ob 17.00, on pa nepojasnjeno pride ob 19, ga lahko čakaš ali pa ne. Če se da, daj kosilo v hladilnik. Če se ne da, ga daj v smeti.

Nehaj ga čakati in nehaj planirati svojega življenja okrog njegovega. On očitno svojega ne želi /zmore /zna planirati všrtic s tvojim. Planiraj svoje življenje tako, kakor tebi paše in tebi ustreza. On se bo prilagodil. Ali pa tudi ne in bo … lačen ali se bo naučil kuhati, da poenostavim.

Če ti njega ne boš čakala, potem tudi ne boš mogla pričakovati, da bi on tebe čakal. Tako tudi zanj ne bo potrebe po slabi volji.

Simpl kot pasulj.. Bolj simpl ti najbrž moški ne bi znal opisat.. pa še bolj verodostojno je če ti to pove ženska.. ane?

Simpl, seveda. Ga že leto dni več ne čakam, situacija pa še ista. Njega se mora razumeti, mene ne. Če ga kosilo ne čaka si že nekaj vzame, vendar potem je nekaj časa celo tako jezen, da ne pove nič – izgine (se skrije) nekje zunaj, kljub recimo dogovoru, da gremo kam. Otroško trmari, meni pa počasi to že presneto najeda živce in samo vprašanje je, kdaj mi bo poknilo zaradi obnašanja.

Jaz bi tvojemu možu svetovala, naj si kupi in nekam zaveže osla.
Če že želi, da ga bo vedno nekdo čakal…

O kakšnem pogovoru pa ni tukaj možnosti?

O kakšnem pogovoru pa ni tukaj možnosti?[/quote]

Žal. Sem poskusila, ne vidi težav, samo moje nerazumevanje njega ter njegovih obveznosti. Prilagajanje pričakuje samo z moje strani, sam pa… In res nimam več energije. Vseeno pa sprašujem ali pa le ni vse moja krivda, ter le nisem tako za..j.na ter neprilagojena oseba.

O kakšnem pogovoru pa ni tukaj možnosti?[/quote]

Žal. Sem poskusila, ne vidi težav, samo moje nerazumevanje njega ter njegovih obveznosti. Prilagajanje pričakuje samo z moje strani, sam pa… In res nimam več energije. Vseeno pa sprašujem ali pa le ni vse moja krivda, ter le nisem tako za..j.na ter neprilagojena oseba.[/quote]
hmmm odvisno kaj vse si nam zamolčala. Ker tole je še vedno samo in zgolj tvoja varianta zgodbe.. ki bi po mojem bila drugačna če bi jo pripovedoval mož.
Ampak če se osredotočim na tvojo.. če te le zanima podatek, da bo zamudil dve uri je to po moje normalno pričakovanje. Če pa zahtevaš napovedano natančno minuto prihoda je pa nekaj drugega. Službe opravki… so različni me ljudmi.. nekdo zaključi službo minuto natančno nekdo pa na uro natančno… in včasih se kak sestanek zgodi tik pred zdajci in res ni časa za pisanjem SMSov..

Vse to kar ti pretrpiš, ko čakaš, se jeziš – je samo tvoj vidik. On tega ne vidi, ker vidi le sebe in svoje obveznosti, ti pa si samoumevna in da je vse narejeno. Zadnji čas je in glede na to da imaš že dost velikega otroka ti predlagam začni furat svoje življenje. Če ne pride na kosilo, daj kosilo v hladilnik in greš . Kako bo zijal ko bo kar naekrat opazil, da ga nobeden ne čaka pri vratih, da ga pocarta in postreže. Ostal je otrok, tudi zato ker si mu ti dovolila.

Zelo zelo potrpežljiva si. Nisem vedel, da se tak odnos lahko tudi fura. 🙂 Ampak naj ti ta potrpežljivost ne bo nek kompliment, bolj kot nek polovičen del vzroka vajinih težav.

Kaj češ zdaj? Ja nč:). Ali greš ali pa furaš tak odnos še naprej (tako kot do sedaj in te ni preveč motilo). Njega ne boš spremenila.

Definitivno se strinjam da bi bila moževa zgodba drugačna. Kako on dela, potem pa pride domov, doma pa tečna žena, ki zahteva nemogoče od njega. Saj je nekoč ta pogovor potekal pri znancih – čisto slučajno, ker je kolega zamudil domov, telefon pa pozabil v službi. Seveda sem rekla da kako se kolega sekira za nekaj, kar mož nikoli ne naredi. Namreč javi zamudo. In ko sem povedala da je stal pri zapornicah pol ure s telefonim ob sebi in ni poklical ….tako je mož skočil v zrak, da kje je imel še čas o tem razmišljati. Hmm, v avtu, pred zapornicami, vrača se domov, na kosilo…Ja, res sem nemogoča. No, takrat sem videla, da imava različne poglede kaj je dobro za medsebojni odnos. Meni se zdi to normalno da javiš, seveda je kdaj, ko ne moreš (za parkrat, če vem da to redno dela, ga pa res ne bom žrla!!!), mož to smatra kot nadzor nad njim. Haloo, zaradi mene je lahko z žensko na kavi, pa reče da ima sestanek ter da ga ne bo. OK?! Samo javi, da splaniram naprej, da me potem še ne žreš, ker si sam zajebal.

Doma imaš še enega mičkenega otrokeca. Ne moreš ga več spremeniti, razumeš? To bi počela takrat, ko je zamujal na zmenke in se je pojavil, ko se je. Škoda, da ti je prišlo z velikansko zamudo.

Ne, nisem, vdala sem se v usodo, po večletnih prepirih, da ga nadzorujem. Pa res ni to moj namen, čeprav mogoče res moškim tako izpade. Samo želim vedeti kako je, kaj dela, kdaj bomo skupaj – saj ga ne kličem na mobi ves dan. Kakšno uro pred koncem službe se pozanimam če se bo zadržal. Amapak – sedaj niti to več ne. Me pa res to sedaj še razžira.

Če kolker tolk še dober zgledaš pa se loči.. zakaj bi trpela

Še ena prečudovita zgodba heteroseksualnega partnerskega odnosa, nebeškega življenja v dvoje, polnega ljubezni, razumevanja, sprejemanja, strasti, smeha, vedrine, topline, sožitja, skladnosti, pripadnosti in vsega, kar mi zagrenjeni samci nismo deležni v svojih od frustracij in nezaupanja v nasprotni spol usmrajenih in patetičnih bivanjih …

Ne, nisem, vdala sem se v usodo, po večletnih prepirih, da ga nadzorujem. Pa res ni to moj namen, čeprav mogoče res moškim tako izpade. Samo želim vedeti kako je, kaj dela, kdaj bomo skupaj – saj ga ne kličem na mobi ves dan. Kakšno uro pred koncem službe se pozanimam če se bo zadržal. Amapak – sedaj niti to več ne. Me pa res to sedaj še razžira.[/quote]
Predvidevam, da je že od nekdaj bolj takšen samosvoj tip, ki se ni kaj dosti oziral na druge, zato tvoje vmešavanje in spraševanje doživlja kot nespoštovanje njegove svobode.
Imata različne poglede na življenje in zato vsak na svoj način pričakujeta spoštovanje.
Ali se dogovorita, da vsak malo popusti in se prilagodi, ali pa bosta vedno bolj odtujena.

Ne, nisem, vdala sem se v usodo, po večletnih prepirih, da ga nadzorujem. Pa res ni to moj namen, čeprav mogoče res moškim tako izpade. Samo želim vedeti kako je, kaj dela, kdaj bomo skupaj – saj ga ne kličem na mobi ves dan. Kakšno uro pred koncem službe se pozanimam če se bo zadržal. Amapak – sedaj niti to več ne. Me pa res to sedaj še razžira.[/quote]
Očitno je, da njemu ni kaj veliko mar, kaj ti zanj počneš, koliko ga čakaš itn, dokler vse to počneš, ker njemu je to samoumevno. Ko tega ne bo, bo postal jezen, maščevalen, ne glede na to, da je k temu prispeval sam. On ni zmožen prevzeti odgovornosti nase, tudi zato, ker si ti vedno nasedla in požrla vso krivdo. Žal, tako pač delujejo odnosi.

Pomoje se bo spremenil samo takrat, ko mu nekaj ne bo po godu. Ko bo ostal brez kosila, recimo in podobno. Dokler mu bo vse ok, ni šans, da bo kaj drugače.

Daj daj daj daj, jebeš tako kosilo, ko te baba nazja že preden ti z ihto krožnik pred nos porine. In potem boš imel neko veselje do takega jeznoritega kosila? Si kar mislim, zakaj se dec noče z ženo pogovarjat o svojih odločitvah, ki jih izpelje. Ker ve, da mu bo nalašč nasprotovala, kazala prezir do njegovih potez, mu srala, pametovala in gobezdala do nezavesti, kot da je najbolj pametna na svetu. Kaj boš načenjal take debate s histerično babo, če točno veš, kako se bodo končale? Se pa tudi ve, zakaj poročeni desci bežijo od doma v oštarije, v kurbarije ali kamorkoli. Ne zaradi tega, ker ne bi prenesli sproščenega vzdušja in topline v lastnem domu. Itak se pa v takih pritožnih zapisih tudi najbolj zajebane čarovnice prikazujejo kot mile, nežne, prijazne in nedolžne žrtve. Bi bilo zanimivo prebrati še pričevanje z one strani propadlega zakona.

Marihuanca, kaj se razburjaš. Saj tebi se kaj takega ne more zgoditi:))). Daleč od ljudi (ups žensk), daleč od problemov, a ne.

Je nekaj na tem kar praviš… za pričevanje nasprotne strani sem pa tud jaz že namignil.. ampak seveda iz tega ne bo nič. Ostalo bo pri ubogi ženički, ki jo grdi možek še kako zlorablja..

Daj ne pretiravaj! Saj je lepo napisala, da je ne zanima vsak njegov premik ampak zgolj tisto, kar se tiče tudi nje. Sploh pa partnerstvo ni prisilna privedba, lahko bi se odločil, da bo živel sam in bi lahko jedel kar bi mu pasalo in kadar bi mu pasalo, brez nepotrebnega gobezdanja, skratka, lahko bi užival življenje tako kot ti. Mar ne?

Daj ne pretiravaj! Saj je lepo napisala, da je ne zanima vsak njegov premik ampak zgolj tisto, kar se tiče tudi nje. Sploh pa partnerstvo ni prisilna privedba, lahko bi se odločil, da bo živel sam in bi lahko jedel kar bi mu pasalo in kadar bi mu pasalo, brez nepotrebnega gobezdanja, skratka, lahko bi užival življenje tako kot ti. Mar ne?[/quote]

Enako velja tudi za njo, mar ne? Konec koncev je ona tista, ki se tukaj pritožuje in naj enkrat za spremembo stori nek korak v življenju sama in naredi konec razmerju, če je že tako grozljivo. Tudi zanjo partnerstvo menda ni prisilni status? Kaj je treba zmeraj vse na desca obešat? Sploh pa, kaj zdaj ti moje besede projiciraš na njenega moža? Njega sploh ni tukaj, da bi sam povedal, kaj mu paše, kadar mu paše in kaj mu ne odgovarja.

Rahločutna duša sem in me prizadenejo tudi nesreče drugih. Tega tebi ni dano razumet.