mož na misiji
Če ni nujno, če ni prisiljen iti, se jaz na vajinem mestu ne bi odločila za to. Ni vse denar. V pol leta se že pošteno odtujiš. In nekatere pravijo, da se utrdiš. Seveda se. In navadiš se biti sama. A zakaj, če je pa z ljubljeno osebo lepše, saj zato pa živiš skupaj z njim.
Da ne govorim o otrokih. Do 3. leta ali pa še dlje otrok to zelo težko razume. Moj gre vsake toliko službeno za največ 1 teden. In za otroke, ko so bili še čisto majhni, je bilo to zelo mučno. Zdaj je zanje veliko lažje in s tem tudi zame. Pa gre le za teden dni. V pol leta pa zamudiš ogromno skupnega, samo zaradi denarja.
Saj ne gre za to, kako bi preživele brez njih v primeru nesreče ali ločitve. Takrat je to potrebno, kadar pa ni, pa jaz za noben denar ne bi silila v to.
ne sekiraj se, ker te bojo zaj iz vseh strai napadale in iz tebe delale razvajeno ,nesamostojno deklico. to pišejo same take, ki še niso bile v podobni situaciji in če bi v njej pristale, bi se isto potožle, kot vsaka normalna oseba.
jaz ti tak rečem, če imata res finančni problem, pol ja,drugače pa jaz osebno nebi pristala na to, sploh če hoče it prostovoljno. moj je moral it in nisem mogla nič, če pa bi imela možnost izbire pa bi bila odločno proti. ni denar vse.
Moj mož je službeno odsoten 3 x na leto po 5 – 6 dni.
Ko sva bila še brez otrok, me to ni “obremenjevalo”, včasih se mi je zdelo, da sem se parkrat obrnila, pa so ti dnevi že minili. ;))
Sedaj, ob 2 malčkih, pa na to ne gledam več tako. OK, saj organizacijsko tako kratek čas zmorem brez njega, ga pa otroka zelo pogrešata, četudi je odsoten manj kot teden dni.
Nikakor ne bi bila za to, da bi bil zdoma par mesecev. Konec koncev sva se poročila in ustvarila družino zato, ker sva rada skupaj, da bomo življenje preživljali kot družina – ne pa jaz kot mati samohranilka.
Med drugim bi ne skrbelo tudi tole, kar je napisala misijonarka:
Poznam namreč par, ki se je razšel kmalu po partnerjevi vrnitvi iz Afganistana. Žena je že pred odhodom omenjala ravno to, da se na misijah dogaja marsikaj in da bi ona s tem težko živela.
Ko se je mož vrnil, je povedala, da sta se preprosto odtujila, se spremenila in ja, je dostikrat premlevala, kaj se je tam dogajalo.
In sta se žal ločila.
ŠE ENA,ma se sploh ne bom res sekirala zarad takih.
Res je da dnar ni vse,ampak da pa vsak mesec ti sfali ne vem 200e pa da ne mores si enga izleta prvosčit z otroci.Ma to mojga najbolj boli da ne more otrocim nč prvosčit zato ker mava pač kredit,za katerga nama je zal ko ne vem kaj.Sej itak da si mora vsak neki ustvart in če ni druzga moras vzet kredit.On pa pač zdej razmisla tko da če ima moznost da ga v pol leta poplača bi pač su tud na misijo.
Jaz pa kr ne vem, ne morem se odločit,če je res dnar tok vreden da bi bla brez njega pol leta.On zdej bol čaka mene kaj se bom jest odločila.Pol se bi pa pač probav zment če bi ga sploh dal na misijo,ker on je zdej v taki enoti,ki pač se ne hodi ne misije.Sam pravjo da čez čaz bodo baje kr vsi mogli hodit.
Ne vem kako nej se odločim 🙁
A samo enkra pridejo domov,ker moj mi je neki govoru da pa pridejo 3x za en teden,mogoče je zdej kej drugač.Mogoče je blo prej tko.
sem se prijavla, tak sem zdaj nb21, ne še ena… 🙂
ja moj je prišo za tri tedne, 1x, in kolk vem vsi tak hodijo.
ja sej odločitev je samo tvoja, karkoli ti bo katera govorila je odveč. sama veš če boš lahk brez njega, kak ti je, če ga ni doma nekaj časa (če hodi na terene)…
jaz imam pomočstaršev, mi res veliko pomagajo, včasih še preveč, samo ni isto, kot pa če maš dragega zraven sebe.
200eur na mesec, če ti zmanjka,sigurno ni malo
če pa bo šel, pa sem ti itak dala facebook naslov, tudi jaz sem tam gor, večina žesk, katerih parterji sona misiji i tudi če jih ne poznaš, ti znajo stat ob strani in ti povedat kako vzpodbudno besedo. lahk ti dam tud moj FB naslov pa se tud kaj čujema 😉
Ja sm ze prečikirala fb stran tko da če bo sel se zihr prijavim gor.
Zdaj bo se počakal da bodo teli prazniki čez,potem pa se bo najprej pozanimal kako pa kaj,potem pa se bova odločila al ja al ne.No on je itak ze odločen da bi su zdej čaka mene kako se bom jaz odločila.
Moj pravi da prej al slej bo prslo do tega da bodo res mogli vsi hodit na misije.Glede nato da je zdej podpisal pogodbo se za 10 let.Ne vrjamem da bo res prsu čez da ne bi sel na misijo.Moj itak skoz govori da to je pač njegova sluzba,pa sej če si postavljen pred to da moras it pol ni debate,sam tkole da bi se pa on prostovolno javu pa ne vem,pa se ne morem odločit.
Tebi pa zelim da ti čimprej mine in da pride srečno domov.
vem iz prve roke,tako da misija na kosovu se ukinja..
drugače pa je moj mož prišel iz misije konec avgusta,bil je tudi v afg.že,vendar ne 6 oz.7 mesecev[/quote]
SE OPRAVIČUJEM,VERJETNO SEM JAZ NAROBE RAZUMELA IN NA MISIJI NA KOSOVU NE BO SODELOVALA ENA “ENOTA”.TAKO DA ČISTO MOŽNO,DA OSTALO PA OSTAJA KOT JE BILO.
mORAM BOLJ NATANČNO MOŽIČKA ZASLIŠAT ;))
LP
Ja tudi moj je na Kosovem, samo le za 2 meseca, s tem,da gre poleti spet za 2 meseca. Sedaj mi ni več težko, ker imava velike otroke, je pa bilo hudo, ko je odhajal pred leti, ko so bili otroci še majhni. Samo nikoli ni manjkal več kot 3 mesece. Na izobraževanja ipd. pa hodi vsako leto v povprečju za 10-14 dni vsaj 1x na leto. Upam, da se bo kaj poznalo na računu, da je v misiji, ker smo zakreditirani do amena. Samo to, kar naši dobijo na misiji, je taka mizerija proti temu, kar dobijo Italijani, Nemci, Američani…Moj mož je pilot in dobi manj kot italijanski desetar, ki toči bencin v helikopterje in letala. Njihovi piloti dobijo 3-4 več od naših. S tem, da naši letijo v vseh razmerah, tujci pa se “pokakajo” ob najmanjšem “nevremenu”. Zato pa imajo naše pilote tako radi, sploh na Kosovu, ker je to kao njihov “bivši domači” teren in se z vsemi razumejo-Srbi in Albanci.
No-hotela sem reči, ni lahko z majhnimi otroki, sploh za 6 mesecev, ampak vse se da preživeti, sploh danes ko je skyp in se lahko vsak dan slišiš in vidiš. Meni je včasih še preveč, ker ima on v slabem vremenu full časa, jaz pa doma delam za 2.
Ampak, vojska je vojska, mojega nihče ne vpraša če hoče-to je UKAZ, ki ga ne more zavrnit. Hvala bogu, da zaenkrat v Afganistan še ne grejo piloti. Če bo pa moral, pa bo moral, ker je vojak
efka
Moj ni v vojski, da bi ga lahko poslala na kakšno misijo, če bi pa bil, bi ga. Ni mi noben problem živeti sama z otrokom, sem povsem sposobna vse narest sama. V končni fazi je tisti denar, ki ga zaslužijo v času služenja, zelo dober in bi vsi skupaj nekaj imeli od tega. V pol leta se pa tut ne podere svet.
Seveda je edina zelo slaba stran tega, da bi lahko ostala za vedno sama. To je pa stvar, ki bi me zelo ovirala pri odločitvi.
Forum je zaprt za komentiranje.