mož, jaz – družina…
Imam vprašanje – moške in ženske. Torej bi želela mnenja obeh spolov kaj, zakaj ter kako.
Da pojasnim mojo zadevo, ki se tako ne razlikuje veliko od ostalih na različnih forumih na MON-u, samo druge osebe smo vpletene.
Mož me je pred časom zelo prizadel, ker je za moje pojme njegova zajebancija s sodelavko šla predaleč oz. preko meja prijateljstva oz odnosov s sodelavcem. Klicarila sta se, dopisovala, razne stvari, tudi kako se pogrešata. Še med družinskim dopustom ni bilo miru med njima. No, doma sem potem povedala kako se mi to ne zdi v redu, da me je prizadel in da nimam nič proti, če je v dobrih odnosih s sodelavkami, ampak v mejah okusa, ter da ne želim prikrivanja. Če je zafrkancija, potem se lahko skupaj smejiva in mu dam še kak nasvet. Je rekel da ne bo, da je videl, da je res šlo predaleč. Upala sem, da je res tako. Ampak …. črvek v meni je po pol leta vrtal v mojih možganih, pogledam na telefon – seveda je bilo ponovno nekaj. Sicer ne tako hard, ampak … določeni sms-ji so bili brisani, videla se je samo št. mobija, klici dolgi oz pogovori…. Sva se ponovno usedla, ga vprašala če je tako resno, da potem mu dam prosto pot, samo ne mi lagati in zavajati. Zdaj je bila druga pesem – ničesar se ni spomnil, torej res ne ve kaj je bilo. Že ničesar pomembnega, ter da ni nič med njima. Saj pa vendar imata oba družine. Videla sem, da nima smisla razpravljati. In naj povem, da še vedno so klici med njima, tudi med dopusti, po nekaj minut, s telefonom se umakne, da ne slišim, nosi ga s sabo, briše…. Seveda sem jaz izgubila zaupanje vanj, saj vem da mi laže, ko se želim pogovoriti mu najedam in delam paniko, da ni ničesar med njima, da sta oba z družinami, da se on tega zaveda, … Skratka njemu nič spornega, kljub temu, da sem mu lepo mirno povedala, da me takšno prikrivanje moti, ker kaže na nekaj v ozadju. V vsem tem času ni niti enkrat rekel, da naj oprostim, da je to delal, da mu je žal, da me je prizadel. Tudi drugače mi nikoli ne reče oprosti. Nekoč me je slučajno z ročajem od lopate lopnil po licu, da sem bila cela plava – niti takrat ni rekel oprosti, ni bilo namerno.
Razmišljam, ali sem res jaz tako občutljiva, ali pa se res možu j…be za mene? Ne delam mu scen, ne jočem se, ne tulim nanj – tudi ko mi je bilo najhuje, sem se zjokala na samem, z njim se mirno pogovorila. No, kolikor se je on želel pogovoriti, kajti pogovor je skoraj nemogoč, ker se ne želi pogovarjati. Imam bolj samogovor kako me to moti, kako bi želela oz pričakovala da delujeva. Da se naj poskusi vživeti v obratno situacijo, da me bo mogoče lažje razumel kako izigrano se počutim,… NIČ ga ne premakne. On vodi svojo igro naprej, meni reče da tak pač je, da spremenila ga ne bom. Še ima smisel vztrajati v takšnem zakonu? Saj se ne kregava, mož ni pijanec, je delaven še preveč, ampak te njegove igrice, laganja, prikrojevanje resnice me ubijajo.
Trenutno spim v sobi za goste že dva meseca, povedala, da žal dokler ne razčistiva bo tako, ampak…. razčistiti zadev očitno ne bo mogoče, saj se ne pogovarja o naju. Pogovarjava se o vsem, samo naju več ni. No, on še kar vztraja ob pogovorih s sodelavko (ničesar skupnega nimata glede dela, da ne bo kdo mislil da bi kontakt moral biti), očitno je to resnica kar mi je rekel – da se z njo lahko pogovarja o vsem. In ko sem ga vprašala o čem, je bil tiho. Včasih sva se midva lahko o vsem pogovarjala, sedaj pa samo o otrocih, delu, vremenu, kar se tiče naju kot partnerstva pa….. tega ni. In sedaj res ne vem kaj storiti, da se spremeni zadeva, ali pa zaključi med nama. Še toliko manj vem, ker se on ne želi pogovarjati. Kot sem rekla – reče kaj moreš, tak sem, spremenil se ne bom. Potem se vstane in odide, ali pa tiho sedi.
Se bojim, da gre za primer, kjer se žena v nezaupanju umakne, “mož” pa pa se zaradi njene “trme” umakne k sodelavki, namesto, da bi potolažil svojo ženo. Če ima smisel, boš ti sama najbolje vedla. Zdi se, da te mož ne razume, niti te noče razumet oziroma bi si skorajupal trdit, da te napačno razume in to na način, češ kako trmasto žensko imam doma, ne da mi več f**at, bom pač drugje poiskal.
če si tudi v realnem življenju tako tečna kot na netu, se te je definitivno naveličal. odprla si že pet tem na to vižo, narediti pa nočeš nobenega koraka naprej. kot prvo bi se morala nehati oklepati tega tvojega čustvenega varanja. mož se je čisto lepo in se še vedno drgne (beri ima spolne odnose, seksata, se pogovarjata, božata itd) s svojo sodelavko. sploh sedaj, ko si že dva mesca na kavču. ne vem zakaj se noče pogovoriti o tem ali o čemerkoli, kar se tiče vaju. ugibam lahko, da zato, ker je ljubezen v resnici umrla, ni pa še pripravljen na naslednje korake – ločitev, delitev premoženja, skrbništvo.
Tebe pusti, da se “zdihaš” potrpi tisti čas, potem bo pa imel mir…
Kakor pišeš se je navezal na sodelavko, z njo se pogovarja več kot se s teboj, imata si veliko za povedat, stvari, ki se jih s tabo ne pogovarja, ker….. ?
Se jih ni pogovarjal nikoli, je bil po pogovoru deležen le kritik? Pri njej je pa razumljen…..?
Tale zadeva s sodelavko je posledica vajinega odnosa v katerega nista vlagala dovolj. To se žal vidi šele danes. Kaj bosta sedaj naredila iz tega ne vem. Vsekakor njemu paše, da si se “odstranila”, da mu daš mir, celo to mu je opravičilo za njegovo početje…..
Ne vem koliko je volje pri vaju (bolj pri njemu se mi zdi), da zadevo popravita. Vsekakor jo bosta sama težko, če je že do sedaj komunikacija med vama pešala.
Ne rabiš se sprenevedat, da s sodelavko nimata nič, to je postalo dejstvo, da nekaj imata.
Po moje bi bilo dobro, da si najdeta nekoga, ki vama bo poizkušal ohranit zakon, če vama je do tega in ga na novo zgraditi na nekih drugih temeljih kot je stal sedaj.
@On_ – recimo raje, da sem obupala. ter mi je sedaj prioriteta, da se postavim na noge. Človek pač pride do spoznanja, ko je bolje poskrbeti samo zase.
najprej si moraš ozavestiti, da se ti je to v resnici zgodilo — ne pa razglabljati, morda je bila samo čustvena prevara, so še možnosti, morda pa ni res itd.
nehaj si očitati krivdo in se počutiti slabo – polovica zvez danes razpade, nič posebnega nisi.
zavedaj se, da imaš vedno samo sebe in sebe. če si poročena, ločena, samska, zaljubljena – to ni tako pomembno.
začni graditi svoje življenje kvalitetno, ne oziraj se na to, kaj bodo drugi rekli.
Kot prvo, ne verjemem v zgodbice, da je bilo vse v redu, dokler se ne zgodi kaj podobnega. Zato se mi zdi zelo verjetno, da so vajini pogovori tudi prej bili podobni monologom s tvoje strani ali pa si vsaj imela ti vedno prav in zadnjo besedo. Če drugače ne pa s kakšnim čustvenim izsiljevanjem, če si je slučajno drznil povedati, da mu v vajinem odnosu kaj ne ustreza.
Kaj ti je zdaj storiti? Bolj odločno bo treba zahtevati pogovor. Tudi z ultimatom, če bo to potrebno. Ob enem pa sebe in njega prepričati, da se res želiš pogovarjati in ne zgolj dokazovala kako imaš samo ti prav.
Odkrito se kaj dosti nisva ubadala sama s seboj – službe, gradnja hiše,… Sedaj vem, da je to slabo. Očitno sva se izgubila nekje vmes med vsem dogajanjem. Ko sem sama to spoznala, je mož svojo zabavo že našel, kot izgleda. Me pa boli, da ni pripravljen priznati, da nekaj ni v redu. Spremeniti stvari na bolje, ali jih zaključiti. Sama sem včasih bila nepremišljena, rekla marsikaj, pa vendar sem se mu vedno opravičila, povedala kaj, zakaj…. Nisem se pretvarjala, lagala, absolutno nisem varala ali ga kako drugače prizadela. Sem pa nepremišljeno kupovala zadeve – čevlje, oblačila, ….. Ampak to je bilo leta nazaj, sedaj pa mi to očita, kar sva pred 15 leti zaključila, ter sem se spremenila.
Težko bo še kaj rešiti. Preden zaključiš, poskusi:
Prvo vprašanje na katerega bi bilo dobro odgovoriti je: »Zakaj sem vztrajala 26 let?«
Je bilo to zaradi materialne varnosti, dobre spolnosti, otrok, ker je on ljubezen mojega življenja, ker nisem želela ostati samska, ker se je spodobilo, da sem z nekom …
In drugo vprašanje bi lahko bilo: »Kaj je sedaj drugače, kot je bilo pred 26, 16, 6 leti? Kaj sedaj ni več pomembno, da lahko prekinem zvezo, ki jo 26 let nisem mogla?«
In tretje vprašanje bi bilo: »Koliko žerjavice ljubezni do partnerja je še v meni?« V primeru, da dobite na to zadnje vprašanje odgovor nič. Potem odnosa tudi najboljši terapevt ne bo rešil, saj po vsej verjetnosti zunanjih vzrokov za obstoj zveze ni več (prvo in drugo vprašanje), notranjih pa tudi ne (3 vprašanje) in ni kaj za razpihovati. V tem primeru je dobro, da vama nekdo pomaga pri ločitvi.
(Boštjan Topovšek)
http://med.over.net/forum5/list.php?27
Odpri temo in dopiši ‘Boštjan’.
Mislim, da se te je naveličal in želi v svoje življenje vnesti malo popestritve.
Včasih sta imela skupne cilje, zdaj jih nimata več.Zato se je mož zdistanciral od tebe.
Ne glede na to, če si se mu ti opravičila, lahko on še vedno v sebi goji jezo in to sedaj s pridom izkorišča, ko išče izgovore za svoja dejanja. Takrat tebi ni bilo mar za njega, sedaj pa njemu ni zate.
Naj ti iskreno pove, če mu je še sploh mar zate in če te še ima rad. Če te nima, potem bo čas za ločitev. Če pa te ima, pa bosta morala oba nekaj narediti pri sebi in spremeniti tisto, kar drugega moti.
Z obzirom na očitke, kar je bilo med vama aktualno pred 15 leti, bi lahko rekla, da živi v preteklosti s tabo, sedanjost in prihodnost mu poštena meša štrene “sodelavka”. Verjetno si se res spremenila – vprašaj ga, naj ti pojasni kaj so vse te spremembe. Znano je, da tisti ki omenjajo (neprijetno) preteklost z njo še zdaleč niso opravili in jo zato vsiljujejo kot olajševalno ali olepševalno okoliščino kadar se jim zazdi pravi moment, morebiti goji kakšne zamere še vedno do tebe….ja, res sta takrat zaključila – z njegovo figo v žepu.
No ja, nisi med redkimi, ki so lastne napake pripravljeni popravljat šele, ko je že malo prepozno in sem kar nekako prepričan, da je vzrok za njegov molk tudi nekje med njimi. Žal ti kaj vzpodbudnega nimam za povedat, ti pa moć očitno nekaj sporoča posredno, ker si žal direktno očitno ne upa. Si pa očitno z njegove strani želiš slišati resnico. Pa si jo sposobna prenesti?
Forum je zaprt za komentiranje.